Kako izterjati posojeni denar?

25. avg 2009 10:41

No jaz tej prijateljici res zaupam... Po vsem prebranem in iz konkretnega primera - lahko sem še srečna, da se meni do sedaj nekaj podobnega še ni pripetilo. Sklenila sem, da posojala niti jaz več ne bom – je le vprašanje časa kdaj se jaz opečem. Ampak kaj so res današnje vrednote tako na 'psu', da dana beseda res nič več ne velja?? Saj ni važno, naj gre za 10, 100 ali 1.000 €… gre preprosto za način. Če ne zmoreš vrnit, si ne izposojaj. Če ti nekdo nekaj posodi, bodi korekten in vrni – če ne moreš vse takoj, pa vsaj po obrokih. Ja dajmo odpret tisto temo… že iz preventive za vse 'mehke' ali za današnji čas 'naivne' primerke… matisa

25. avg 2009 11:09

Košuta je napisal/a:

Presenečena bi bila, koliko ljudi se prestraši, ko prejmejo opomine pred tožbo in podobne zadeve, povezane s sodnijo. In potem skrivnostno kar od nekje le iztisnejo tist denar. Prebrisancev, ki so korak pred nami vsemi, ne samo pred pravniki, je v resnici bolj za vzorec. Mi je pa žal za tvojo izkušnjo s posojanjem denarja, sploh če te je ženska potem blatila vse naokoli. Seveda človeka prime, da bi v takšnem primeru koga najraje na.... Košuta

Ja, na kakšni podlagi bi pa sodišče izdalo sklep za izvršbo? To so pravljice... Poštenjak, ki je dobil posojilo, pa mu trenutna situacija ne dopušča vračila, se bo oglasil na telefon, bo prišel osebno in povedal, kakšno je stanje in kdaj lahko pričakuje posojilodajalec vračilo, če že pride tako daleč. Pokvarjenci se pa skrivajo in lažejo in jih niti slučajno ni le za vzorec. In se tudi ne prestrašijo opomina odvetnika, ne sodnega pisma, ne izvršitelja... In presneto dobro vedo, da jim sodno pismo ne bo vročeno, če na nabiralniku nima svojega imena napisanega in ni nikogar doma...in še mnogo je teh fint, še posebno v zvezi s premoženjem. Moja izkušnja s tistimi fičniki, ki sem jih posodila nekoč aktivni članici tega portala ni nič v primerjavi s tem, kar gledam in s čim se moram ukvarjati po službeni dolžnosti. Ognjič

25. avg 2009 11:35

Ognjič, saj se ne bova prepirali kajne. Drugačni službi, drugačne izkušnje, saj to je normalno. Če pa delaš na izterjavah, oziroma nečim, kar je s tem povezano, pa verjamem, da obstajajo raznorazni. Kar se mene tiče, sem želela članici KulSlo pomagati z nasvetom. Je bil pa tale topic po svoje tudi zame šola in zame je ta razprava končana. Košuta

25. avg 2009 11:43

Nič se ne bova prepirali in se ne prepiram, meni se kar milo stori ko vidim, kako pošteno gledaš v svet in si prepričana, da je tudi večina ostalih takšna. In ti iz srca privoščim, da v svoji karieri naletiš le na poštenjake! Ognjič

25. avg 2009 14:00

Potrebna bo vložitev tožbe na sodišču, ki bo najprej ugotovilo sploh obstoj obveznosti plačila in dolžniku naložilo plačilo.

Če upnik ne bo plačal, bo potreben postopek izvršbe na premoženje ( bančni račun, premičnine in nepremičnine), ki bo uspešen samo, če bodo na računu srestva, ki jih je mogoče rubiti. Prodaja premoženja je zoprnija brez primere.

Na Sklep o izvšbi se je mogoče pritožiti.

Če je pogodba sestavljena v pisni obliki in podpisi overjeni, se pravda preskoči in se gre samo v izvršilni postopek.

Potrebna bo pomoč pravnika, najbolje odvetnika.

Koristen, pa ne obvezen je pisni opomin, s katerim bš sodišču dokazala, da si skušala rešiti zadevo po mirni poti, to je brez sodišča. Na opomin napiši rok in račun, kamor naj denar nakaže.

UPam, da sem bila razumljiva.

Iz prakse lahko rečem, da najbrž denarja ne bo, prijateljstva pa tudi ne.

Veliko raje bi svetovala, kaj storiti, PREDEN posodite denar.

 

 

F r i n a

25. avg 2009 14:02

matisa je napisal/a:

Vendelina Jr. - vse to vemo. Ker pa ste zelo pronicljiva oseba, mogoče še kakšen konkreten nasvet kako bi tega človeka lahko vendarle pripravil do tega da vrne? Ali pa ga se ga vsaj malo stisne v kot? matisa

Stopiš pred tipa, Zakričiš : Vrni denar! In bežiš, kolikor te noge nesejo.

F r i n a

25. avg 2009 15:52

jaz bi pa šla k njemu na obisk in mu rekla, če ima denar pripravljen? če ga nima, bi mu najprej povedala, da mu bom naredila sramoto pred prijateljišlo, drugič bi spet šla na obisk k njemu in bi mu nekaj odnesla iz stanovanja. čeprav je zagotovo lažje govoriti kot narediti. očetu sosed dolguje 140€ (nakup domačega proizvoda, ki ga je potreboval za praznovanje, plačal naj bi po praznovanju. In potem se ti poraja vprašanje, kje je dobil denar za okoli 50 povabljenih :D )že več kot pol leta. Ker mu do prejšnjega tedna ni niti omenil, kdaj mu namerava plačati, se je oče odločil, da bo koristil njegovo delo, ki mu ga ne bo plačal. kak se že reče...se vrne MILO za ŠAMPON oz MILO za DRAGO al neki takega pe3ca

25. avg 2009 15:54

Košuta je napisal/a:

Pozdravljena, o tem, da je to dobra šola, je že Vendelina jr. pravilno povedala, jaz pa pristavljam pravniški piskrček: to je klasična posojilna pogodba (Obligacijski zakonik), za katero se ne zahteva obličnost - to pomeni, da ni potrebno, da je sklenjena v pisni obliki, temveč zadostuje ustni dogovor. Bistveno je naslednje: - ali je med strankama obstajal dogovor o vrnitvi zneska; - ali je med strankama obstajal dogovor o roku vrnitve zneska. Če je dvakrat da, sta bistvena elementa posojilne pogodbe izpolnjena in je zadeva kot taka iztožljiva. Nadaljnji koraki: 1) Dolžnika se ustno pozove k plačilu dolga. Po potrebi večkrat. 2) Če ni haska, se dolžnika v kratkem dopisu pisno pozove k vračilu dolga; 3) Če ni haska, se gre do odvetnika, ki bo sestavil opomin pred tožbo, v katerem bo pozval k takojšnjemu plačilu; 4) Če ni haska, se vloži tožba. Vendar naj druga stran ve, da bo v primeru neuspeha v pravdi plačala vse tvoje pravdne stroške + dolg + zakonite zamudne obresti. Mimogrede, obče prepričanje, da morajo biti pogodbe pisne, je NAPAČNO. Za večino pogodb zadostuje ustni dogovor, ker v civilnem pravu velja, da je pogodba sklenjena v trenutku soglasja volj pogodbenih strank. Samo pomislimo, kolikokrat dnevno sklenemo prodajno pogodbo - za nakupom žetona, časopisa v kiosku, z nakupom bencina... in za to ne sklepamo nobenih pogodb, kajne? In če mi bo kolegica posodila plašček in ji rečem, da ji ga jutri vrnem nepoškodovanega, je to posodbena pogodba.... Da pa ne bo pomote glede posojilnih pogodb. Komitenti z bankami sklepamo kreditne pogodbe, ki so podvrsta posojilne pogodbe in kot take so specializiran bančni posel - jasno je, da se kreditne pogodbe s komitenti sklepajo v pisni obliki, ker morajo vsebovati vrednosti kredite, EOM....., kar pomeni, da jim ustni dogovori preprosto ne bi znesli, pa še kup drugih pravniških drobnarij, o katerih tukaj ne bi. Jah, pravo je neznansko očarljivo. O tem, da kako se koga "stisne v kot" pa v pravu ni govora niti pod razno. No, pa sem se ogrela za današnji delovni dan. Upam, da sem ti kaj pomagala! Košuta

Nekoč, ko je beseda še nekaj veljala, so si segli v roke in je bil posel sklenjen. Kljub določilom je vendra treba stavri PISATI in dejstvo,da ima večina ljudi, ki sklepa take posle, računalnik,potrjuje, da je to v resnici tudi mogoče.

Košuti na uho: že en teden se uvkvarjam z eno svinjarijo, kjer "zaintersirana stran" skuša doseči ničnost pogodbe, ki je bila sklenjena v skladu z zakonom, v obliki notarskega zapisa. Za sklenitev pogodbe so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Zaintersirani ljudje so celo zahtevali, da se pogodbeniku odvzame opravilna sposobnost ( brez razloga).

Point je v tem, da ima človek samo 442€ dohodka in ne more plačevati odvetnika, trenutno je v domu ostarelih, kjer stane oskrba 1060€. Ista zaintersirana druščina je družno vlomila v njegovo hišo, iz katere odvaža njegovo blago. In mu ne dovoli, da v hišo, ki jo je zgradil in to ni sporno, sploh vstopi.

Kje bo dobil denar za motitveno tožbo, stvari, ki so mu jih pokradli, ne bo nikoli več našel. Policija piše zapisnike, človek pa je obupan, ker ne more domov, ker ne upoštevajo njegove pogodbene volje, ker so mu na CSD zaplenili denar ( žal je res) in ga zadržujejo brez razloga, on pa je sta 76 let in bi rad v miru umrl.

Problem je čas, ki ga človek rabi, da doseže pravico in popolna nezanesljivost kakršnekoli pogodbe.

Žal nismo družba, v kateri bi bila beseda zaveza, ki se bo izpolnila, žal ne pomagajo nobeni zakoniki. Sama mislim, da je problem v sodnikih, ki bi morali veliko pritožb zavrniti, ker niso utemeljene, kar bi po zakonu morali, pa tega ne storijo.

Pravica, ki pride prepozno, pa ni več pravica.

Žal mi je, take zgodbe niso tako redke.

 

F r i n a

Sporočilo je spremenil(a) frina dne 25. 2009 16:06

25. avg 2009 17:39

matisa je napisal/a:

No jaz tej prijateljici res zaupam... Ampak kaj so res današnje vrednote tako na 'psu', da dana beseda res nič več ne velja?? Saj ni važno, naj gre za 10, 100 ali 1.000 €… gre preprosto za način. Če ne zmoreš vrnit, si ne izposojaj. Če ti nekdo nekaj posodi, bodi korekten in vrni – če ne moreš vse takoj, pa vsaj po obrokih. Ja dajmo odpret tisto temo… že iz preventive za vse 'mehke' ali za današnji čas 'naivne' primerke… matisa

o se ev Draga moja, trust is good, control is even better. Oziroma, življenjske izkušnje si človek nabere tako, da se nauči, kdaj in v kakšnih situacijah se zaupa, kdaj pa človek definira tveganja in se zaščiti pred tveganji. Dati nekomu denar in tega nikjer napisati, to se eventuelno dela v ožji familiji (ata-mama-otroci), pa še takrat pride lahko do špetirja (če ne prej, takrat ko se deduje....videla to nekajkrat, kolegice juristke pa ogormnokrat). Meni se zdi posojanje denarja brez psinih sledi nesmisleno, naivno in še kaj je takega. Je brezveze diskutirati o moralnosti družbe, če je bil človek sam naiven. Accept it. Temu se reče odraščanje. Če se nekomu ne piše listina, naj denar podari, to je tudi čisto okej gesta....pa še tu se raje napiše listina....Popravljam, če se nekomu ne piše listina, v bankah radi sprejememo presežek denarja in tudi listine imamp že pripravljene, samo podpisati je treba.... Ampak v tej zgodbi je treba povedati nekaj: en moški, ki ima stalno zaposlitev in redne prihodke, od ene ženske že dvakrat sposodil denar. Dvakrat ga je vrnil, tretjič je poniknil. A samo jaz vidim tule enega prevaranta, ki je ugotovil, da se da naivno žensko izkoriščat?. A samo jaz vidim tule eno nesrečnico, ki bi vse naredila za tipa (ki ima socialno varnost) in se je preveč trudila za naklonjenost? Ker, ženska pri 28-30 ali nekaj takega bi morala komunicirati z moškimi, ki bi jo nosili po rokah in čuvali kot "kap na dlanu", ne pa izgubljati z nedoletnim fičfiričem, ki si sposoja denar. Toplo svetujem, da naj ta punca, namesto razmislekov o tem, kako bi na koga "pritisnila", pa namesto razmislekov, kako bi sodnija brez pisnih dokazov in samo na osnovi dveh nasprotujočih si ustnih izopvedi sploh ugotovila, da se je posojilo zgodilo, kaj šele to, če je bilo ali pa ne vrnjeno...., naj ta punca raje razmisli o svoji samopodobi in o druščini, ki si jo izbira. Vendelina jr.