Razlika med kaznijo in maščevanjem

Še danes mi ni jasna meja med maščevanjem in kaznijo. Dobro, na načelni ravni že, maščevanje kao ni dobro in kazen je kao vzgojna.

Ampak ali mi lahko kdo razloži, kako se v vsakodnevnem žibvljenju v praksi to manifestira? Je res samo moje intimno izhodišče merilo? Kako kazen dojema kaznjenec? Kot vzgojno dejanje ali kot moje maščevanje? Ali je razen poimenovanja še kakšna druga razlika? Ali jaz kazen za nekaj(?) ne dojemam kot maščevanje?

Ni tema za vikend, a itak dežuje..

japaja

27. jun 2009 12:01

Kazen je če možu spečeš šnicl  pa ga mal prismodiš, maščevanje pa če ga sama poješ,

ežoj

27. jun 2009 12:15

Za moje pojme je kazen povračilo sorazmerno storjenemu dejanju (npr. mami sem razbila dragoceno vazo, čeprav sem bila opozorjena na njeno varovanje, za kazen moram en mesec prati posodo), maščevanje pa povračilo iz osebnih/religioznih... nagibov (npr. prijateljica mi je vkradla fanta, prerežem ji gume na avtomobilu). V prvem primeru "kaznjenec" dojema kazen kot "odplačilo" oz. povrnitev nastale škode, v drugem primeru pa je jasno sporočilo. Tak nekak po domače. Razen, če te zanima kazensko pravo kot znanost... Začetnica

27. jun 2009 12:31

Poznamo rek, kazen mora biti vzgojna. Pri kazni gre za to, da se zaveš svoje napake in iz tega potegneš nekaj dobrega. Recimo, če otrok ni bil priden in ne dobi čokolade. Iz tega potegne, da je bil kaznovan, ker ni ubogal. Vendar se je o tem treba pogovoriti z njim (če še ni dovolj star oz. če ne razume). Ni pa vzgojno, da ga natepeš. Prav tako je z zaporniki. Zavedati se morajo, da so storili napako in da je ne bodo ponovili več. Pri maščevanju gre pa za rek oko za oko, zob za zob. Maščevanja so največkrat narejena v vojni (recimo Frankolovski zločin, ko so nacisti ubili 100 Slovencev, ker so jim naši naredili zasedo) ali pa pri mafijcih (ker si nam ubil vodjo, jo bomo tudi mi tebi). Gre za to, da na enak (ali podoben) način vrneš škodo, ki so ti jo naredili. Primer: Pretepejo ti brata. Maščevanje: Ti pretepeš nekoga (ali vse), ki je sodeloval. Kazen: Tožiš jih in grejo v zapor. Ponavadi se za maščevanje odločijo tisti, ki vejo, da s kaznijo ne bo nič. gasperp

27. jun 2009 12:45

gasperp je napisal/a:

Pri kazni gre za to, da se zaveš svoje napake in iz tega potegneš nekaj dobrega. Prav tako je z zaporniki. Zavedati se morajo, da so storili napako in da je ne bodo ponovili več. gasperp

To se sicer lepo sliši, samo zakaj je potem toliko povratnikov? Začetnica

28. jun 2009 11:11

ZAČETNICA je napisal/a:

To se sicer lepo sliši, samo zakaj je potem toliko povratnikov? Začetnica

Če lahko "zaslužiš" denar na zelo lahek način, zakaj potem nebi okradel kakšnega upokojenca ali pa ukradel kakšen avto. Glede na našo zakonodajo, so kazni itak preveč mile (še politiki lahko kradejo pred očmi vseh, pa jim nihče ne more nič, enako je s cigani). gasperp

29. jun 2009 9:19

razlika je zgolj v lastnem občutenju: ali te je dejanje prizadelo in ker si ti trpela naj še "drugi trpi", to je zgolj maščevanje. Dobil sem bolečino, vračam bolečino. Kazen pa "odmerjaš" zgolj pri ljudeh, ki jih vzgajaš..otroci npr. Kazen, če ji želiš tako imenovati, je po tem le dejanje iz ljubezni do otrok, ker ga imaš rad in veš, da se mora naučiti sprejemati posledice svojih dejanj. Dobro je, da pri oblikovanju takih ukrepov sodeluje tudi otrok, da sam izbere ali bo naredil tako ali drugače in sledilo bo to in to...če čuti, da je zadaj ljubezen, ne bo zameril, ne bo občutil kot krivica. In če vzgajaš tudi ne sme biti lastne zamere. Če pa je, moraš to najprej razčistiti pri sebi. To je vedno tvoj problem! Pri odraslih pa tako nimamo opravice kaznovati, razen če je to naša službena izbira, pa še tam so ukrepi znani! Sporočilo je spremenil(a) TORTICA dne 29. 2009 09:22