Kuža v restavraciji: da ali ne?

23. maj 2009 8:36

cellnet je napisal/a:

sicer pa če jim že rečemo domači ljubljenči in z njimi sobivamo, zakaj pa ne bi smeli z nami v lokal? psi, mačke in druge domače živali so, če jih ne zanemarjamo, srečni in zadovoljni. dokazano, je da živijo dlje kot prostoživeče živali. ker so živali prilagodljive vsaj toliko kot ljudje, ni vrag, da se pri tem, da živijo z nami, celo ne zabavajo. zakaj pa za vraga ne bi smeli z nami v gostilno? niso nič bolj moteč faktor kot kakšen nevzgojen cvileč otrok ali še manj vzgojen tuleč starš, da se ob naštevanju drugih vrst motečih gostov ne bi predolgo zadržal... cellnet

Torej misliš, da žival uživa v gostilni, ko mora mirno ležati pri nogah, okoli njega pa hodijo ljudje? Pa v nakupovalnih centrih, verjetno mu je velik užitek se drenati med gnečo - to še meni ni všeč, kaj šele mojemu možu, da ne govorim o živalih. Isto velja za cvileče otroke - žalostno je, da starši zamenjajo sprehod v naravo za sprehod v nakupovalni center in namesto da se igrajo v pesku in zemlji, se podijo po igralnicah v trgovinah. Saj se ne čudim, da postanejo cvileči. Glede tulečih staršev je pa tako - dokler nimaš lastnih otrok se lahko zgražaš nad drugimi, pa nad starši, kako reagirajo. Ko dobiš svoje, ugotoviš, da je otrok svoja osebnost - nekateri so trmasti, nekateri živahni, drugi mirni, ubogljivi... in majhni otroci ne bojo vedno reagirali tako, kot bi mi želeli oz. smo jih učili. Pa tudi cvilijo kdaj, čeprav se trudiš narediti vse, da do tega ne pride. Prav zaradi tega hodimo po nakupih brez otrok, če ni varstva, gre en od naju sam, da hitro opravi, otroke in psa pa peljemo raje na sprehod v naravo. Aja, pa v restavracije in gostilne tudi ne hodimo odkar imamo otroke. Pač njim ni všeč sedeti eno uro na miru, pa tudi hrana jim ni dobra. Če moramo iti zaradi kakšnega vabila, potem je eden od naju z njimi zunaj, da drugi lahko poje. Ko smo se odločili za otroke, smo vedeli, da se bomo nekaterim stvarem morali odpovedati. In pes je na nek način tudi podoben malemu otroku, ane? feferon Sporočilo je spremenil(a) feferon dne 23. 2009 08:43

23. maj 2009 9:01

Jasna1, tele slikce niti niso v povezavi s temo, sem jih nalepila malo za popestritev in intermezzo, če bi slučajno prihajalo do letenja perja :) Samo ni panike :)

katka http://katka-lopatka.moj-album.com/album/5

23. maj 2009 9:04

Moj pes je v stanovanju sam od šeste zjutraj do približno pete popoldan, pa je zdrav, zadovoljen, vesel in razposajen kuža. Vsak dan, ko se vrnem domov, greva za več kot dve uri v drevesni objem Šišenskega hriba in Rožnika. Imamo pa tudi veliko dvorišče, tako da se poleti lahko zadržuje tam. Mislim, da mu ni hudega, je pa moj tretji pes in nisem nek začetnik. Sicer pa za vikende, ko sem doma, do četrte popoldan lepo spi in se niti ne zanima zame. Vanja, dobra raziskava :)

V lokale ga pa ne vodim, sem rajši na off, pa čeprav da mir.

katka http://katka-lopatka.moj-album.com/album/5

 

Sporočilo je spremenil(a) katka lopatka dne 23. 2009 09:08

23. maj 2009 9:26

joj kak luškan kuža tale tobi.. ka je to za ena pasma? zgleda ko en jazbečar?? drugače pa feferon kr dobr povedano... bannanna_v_slo ;)

23. maj 2009 10:12

@feferon potem spadaš med vrsto vzgojenih strašev, ki če že nimajo vzgojenih otrok, so vsaj tako pametni, da se v javnosti preveč ne šopirijo z njimi ;) pa vzemi ta stavek bolj za šalo, kot zares ;) ker ne mislim brat kakšnega užaljenega pamfleta za odgovor... o vzgoji otrok in živali se da marsikaj napisati pa mislim, da to ni tema o tem. vendar če že govorimo o otrocih, so ti ljudje in če poznaš vsaj malo psihologije osebnosti, se z otroki z "lahkoto" znajdeš. pri živalih je zadeva nekoliko težja, vendar zelo podobna. seveda smo starši in lastniki malih živali velikokrat slepi in vidimo le napake drugih, ne pa tudi svojih, vendar z malo samodiscipline vzgoja ni ne zapletena, ne težka in rezultat socializiran otrok in seveda tudi maček ali pes. saj je malo kruto, da jih tlačim v isti koš, se zavedam, tega, vendar princip je isti... še to; mislim, da je seveda dolžnost starša ali lastnika živali (psa v tem primeru) presoditi ali je njegov spremljevalec sposoben preživeti tisto uro za ali pod mizo in koliko bo pri tem užival. tudi odrasli smo kdaj slabe in neprimerne volje in je boljše, da ne gremo v družbo. nekateri imajo to stanje permanentno in je tudi bolje, kljub njihovi odrasli podobi, da ne zahajajo preveč v družbo. ;) cellnet

23. maj 2009 10:43

Mah cellnet, se da pisat o marsičem ja. Jaz sem hotela v glavnem podati odgovor na tvoj "sicer pa če jim že rečemo domači ljubljenči in z njimi sobivamo, zakaj pa ne bi smeli z nami v lokal?", ki je "zakaj pa bi morali domače živali vlačiti povsod s sabo, ali nebi raje premislili, ali je to sploh primerno ZANJE" in drugo, zmotilo me je tole "niso nič bolj moteč faktor kot kakšen nevzgojen cvileč otrok ali še manj vzgojen tuleč starš", za kar odgovarjam "lahko je bit pameten, dokler nimaš otrok" ali kot si ti rekel "vidimo le napake drugih". Ne glede na vse upam, da bo čimmanj pasjih lastnikov prepričanih, da je njihovemu kužku pa prav lepo v gostilni čakati, da se oni najejo, ali pa da jim je šetanje po nakupovalnem centru v oni torbi fajn. feferon

23. maj 2009 11:56

IIIiiiiiiiiiiiii, Katka, jaz sem pa že včeraj čakala na nadaljevanje zgodbice (slikic mi ni odprlo  in sem mislila, da jih v tistem sporočilu tudi ni). Tobi, cukrček lepi .

Pa da ne bom čisto "iz teme".

Zelo se strinjam s feferon, še posebej v zadnjem odstavku. Tudi mi smo se, zaradi našega ljubega miru, zaradi dobrega počutja otrok in predvsem zaradi spoštovanja do ostalih gostov, restavracij in lokalov, kjer ni bilo posebnega prostora - vrta oz. igrišča za otroke, v velikem loku izogibali kar nekaj let (od takrat, ko sta zlezla iz vozička pa do takrat, ko sta zmogla vljudno in mirno prenesti sedenje za mizo za čas enega obroka).

Tudi mama z možem ni bilo namreč niti najmanj v užitek sredi kosila skakati za živahnim otrokom, ki se je odločil dolgčas preganjati malo s plazenjem pod mizo, malo s cukanjem prta na sosednji mizi itd.

Smo šli raje pojest sendvič in sadje na klopco v parku (če smo že bili v kakšnem mestu na izletu) ali na pomol (na počitnicah).

 

In enako bi storila, če bi bila nekje " v civilizaciji" po sili razmer s psičkom. V nakupovalni center še sama sebe težko zvlečem, za žival pa zna biti tista sintetična svetloba in tisoč zvočnih kulis naenkrat, da o vseh vozičkih in nogah nakupovalcev sploh ne govorim. Se mi zdi, da zna biti dojemanje tiste okolice iz višine pol metra že za majhnega otroka zelo kaotično, kaj šele za psa.

Mojca

23. maj 2009 14:05

Sem mnenja, da psi vsekakor niso za v restavracije in podobne zadeve, kjer se ljudje prehranjujejo. Če je tebi to higiensko/primerno/simpatično, morda nekomu drugemu ni. Sama imam labradorko, ki je zelo ubogljiva in "socializirana", je naš 4. družinski član, pa vendar ve kje ji je mesto. Zunaj pred hišo ima ogromen pesjak, dobro izolirano kočo in je lepo vzgojena, da v hišo enostavno ne gre. Kaj šele kam drugam. Pa je zato nimamo nič manj radi oz. ona nas. Celo obratno- je takšne pasme, da ji je nelagodno biti v zaprtem prostoru. Pa ne samo ta pasma- menim da noben pes ne uživa v raznih lokalih in gostilnah, medtem ko se njihovi lastniki prehranjujejo. Glede otrok pa takole: če imaš lepo vzgojene,lahko greš z njimi kamorkoli. Imamo 2 letno punčko,pa nikoli nimam pomislekov, da zaradi nje ne bi šli kam kaj pojest. Plazenje po tleh in pod mizo, na javnih prostorih enostavno odpade in ona to ve. Sicer je pa vse odvisno od lastnega pogleda in vzgoje seveda- tako otroka, kot psa. sa_ sha

24. maj 2009 10:41

bannanna je napisal/a:

joj kak luškan kuža tale tobi.. ka je to za ena pasma? zgleda ko en jazbečar?? bannanna_v_slo ;)

 

dolgodlaki dakl, ja :)

katka http://katka-lopatka.moj-album.com/album/5

14. okt 2009 12:00

Pa da kljub vsemu podrezam v to...nesimpatično temo. Pes iz takšnih ali drugačnih razlogov gre večkrat z nami na pot. 100, 200 km. Dobro, tudi dopustuje z nami. Je večje, neslinaste pasme, socializiran. In resnično je velikokrat problem, kako naj se prehranjujemo mi, ostali v tem času, ko je pes z nami. Ali je bolj humano, da ga pustim v avtomobilu v boksu ali da gre z nami in počaka naš opravljen obrok pod/ob mizi (tako kot to stori doma). Torej osnovno vprašanej: Kam lahko grem s psom kosit na relaciji Ljubljana - Celje - Slovenska Bistrica - Maribor - Murska Sobota . A kdo pozna kakšen lokal, kjer bi bili dobrodošli? ps. Dokler nismo imeli psa sem bila tudi sama proti psu v restavraciji; dokler nisem imela majhnega otroka, tudi nisem mogla razumeti, kako otroka ne morejo naučiti, da v gostilni lepo sedi, dokler... nisem bila poročena tudi nisem vedela, kako lahko (skoraj) zmeraj gledaš isto faco pri kosilu... Desanka