Rak slinavke...

živio vsem...

imam vprašanje...ali ima kdo izkušnje z to boleznijo (in zamaščena jetra) in ali je možno da je priporočljivo spiti en dcl. vina na dan pri tej diagnozi?

če bi bil kdo slučajno še zdravnik bi bilo super, da bi mi seveda odgovoril...

pojasnim vam pa drugič, saj zaslužite tudi pojasnilo...

odgovore pa rabim čim prej, pa najlepša hvala vsem ki se boste potrudili in mi odgovorili..LP

20. apr 2009 15:33

1 dcl vina ne more skoditi, lahko kvecjemu pomaga, ker spodbudi apetit. Sicer se je pa za vse stvari, ki se tičejo te bolezni, najpametneje posvetovati kar z lečečim onkologom. lp, proxima

20. apr 2009 15:41

Ubogaj proximo, ferda............in srečno .

rimljanka - zasebno mnenje

20. apr 2009 20:19

Mami ima porfirijo (PCT), ki prav tako prizadene jetra in ji je zdravnica (znanka) strogo odsvetovala alkohol. Tega se drži kot pijanc plota. Mislim, da zdravniki ne trobijo zastonj kaj je dovoljeno in kaj ni. pe3ca

20. apr 2009 20:51

pri zamaščenih jetrih in bolani slinovki je alko 00,kdor prosi za kozarc vina ga bo spil en liter.pa lep pozdrav. hmm

20. apr 2009 21:49

Moja prijateljica ima raka, pa ne spije niti kapljice alkohola že zaradi same terapije zdravljenja ne. LENČA http://www.moj-album.com/uredi/lencaa/144316

20. apr 2009 22:12

Nič alkohola! Tudi moja prijateljica ima rak slinavke. Ker me uboga, ji gre na bolje.

Kyara

21. apr 2009 0:20

! dl koristil ne bo, škodil pa pri raku na slinavki najbrž tudi ne. Vnetje slinavke je pa druga zadeva...

Nasja

21. apr 2009 0:35

Rak slinavke je huda bolezen z napornim zdravljenjem (kirurgija in/ali kemoterapija), ki ga bolnik lažje spelje, če ima urejen prehranski status. Če mu pri tem pomaga pol kozarca vina ob obroku in se to ne tepe s katerimkoli od zdravil, ki jih jemlje, in če mu zdravnik tega ni izrecno odsvetoval, ni razloga, da ga ne bi zaužil. To je racionalna razlaga. Vse ostalo sodi na področje hokuspokusa, pogajanj s kozmosom / Bogom / lastno psiho ("če bom priden, se bom pozdravil"), spopadov z občutkom izgube nadzora nad lastnim telesom, ki ga prinese taka bolezen, in še celega kupa drugih iracionalnih mehanizmov, v katere se jaz ponavadi ne spuščam, dokler nimam občutka, da bolnik dela sam sebi škodo (raznorazne crash diete, Breussove kure, zapravljanje gore denarja za šarlatane ali šarlatanske metode zdravljenja in podobno) ali dokler se ne začnejo tepsti s priporočenim zdravljenjem. Z iracionalnimi mehanizmi je namreč tako kot z zarjavelimi žeblji - za silo držijo ograjo skupaj in če jih populiš, preden si jih nadomestil z nerjavečimi vijaki, tvegaš, da ti vse skupaj razpade še malo prej, kot bi sicer. lp, proxima

21. apr 2009 14:13

najlepša hvala za vse odgovore,to z vinom mu je priporočila onkologinja...pa mi vseeno ne gre, glavo kako je to mogoče, saj so mu del slinavke dvzei in je nima cele jetra pa so bila zamaščena ,kar je ponavadi pri alkoholikih, samo moram reči da mož ni veliko pil, je pa od raka slinavke umrl že njegov oče, ki se pa pri pijači dostikrat ni šparal. hotela sem samo vaše mnenje in izkušnje, j pa sigurno da jaz mu vina nebom dala piti, antioksidante mu bomo pa našli drugje in ne v vinu...najlepša hvala vsem...lp za deci nadan se ga nabere za več kot liter na teden... Sporočilo je spremenil(a) ferda dne 21. 2009 14:15

21. apr 2009 14:39

Ferda, ne vem, kakšno je in kakšno je bilo tvoje življenje. Ne vem, koliko je alkohol vplival na kvaliteto tvojega življenja (ni iz pisanja jasno, pa tudi, kaj bomo pa mi imeli od tega, če vemo kaj več o tvojem življenju - prav dosti ne). Tudi ne vem, kaj je v življenju počel ta nesrečnik, ki se zdaj muči z rakom slinavke. Tudi želim, da bi zdravljenje dobro potekalo. Sicer zna največ o prehrani onkoloških bolnikov povedati dr. Nada Rotovnik Kozjek (proxy, a je gospa še na onokoligiji?) Je pa moje mnenje tako: ko je tako huda bolezen pri hiši (rak slinavke to definitivno je), potem je itak čisti čudež, če bolniku sploh kaj zapaše od hrane. Oziroma, če slučajno kaj poje, da to tudi ostane v bolniku, da vsega ne zbruha. Če bo človek zmogel pojesti kaj montinjakovsko korektnega in zravne popiti en deci refoška, je itak za zastavo obesit! Pa tudi opažam, da se čestokrat zgodi (ravno sem prejšnji teden padla v eno tako zgodbo, ki se dogaja pri ljudeh, ki so mi kar blizu), da domači, ki skrbijo za onokolškega bolnika (ali pa za kakega drugega težkega bolnika) nekako prestopijo tisto črto, ki loči nego bolnika od upravljanja bolnika. Kar naenkrat se začne zapovedovanje: ne smeš tega, to ti škoduje, tega ne boš, a si vzel7a to.....ne počni tega, se boš utrudil/a....moraš paziti nase, zdaj, ko si bolan/bolna... Halo? A slučajno kdo od nas (ki ima privilegij tega, da je zdrav) misli, da je bolnik za en trenutek pozabil, da je bolan? Pa saj mu/ji ni treba tega ves čas nabijati, ker to že itak ve. Dajmo malo bolniku pustiti njegovega/njenega dostojanstva in naj naredi kak prekršek (ker veliko jih tako ali tako ne more) naj počne stvari, ki ga/jo zabavajo (ker, hvala bogu, če ga kaj zabava) ipd. Ker težka bolezen čisto vsakega bolnika na nedvoumen način sooči samega s sabo in potem pride od znotraj tista silna inventura o vsem, kar je nekdo naredil prav v življenju in o vsem, kar je naredil narobe. Ko je človek bolan, si sam pove, kaj dela narobe in ni treba ostalih, da mu to povedo. Ko pa je človek zdrav, je pa primerno,da se mu pove, kaj dela narobe (ne pa, da se molči in tiho trpi). In če se ta čas zamudi, se pač ne vrne. Vendelina jr.