Problemi z dveletnico

Lep pozdrav!Imamo probleme z dveletno hčerko,ki ne pusti niti umivanja glave,ne striženja las in nohtov in stalno mi hodi bosa po tleh kljub temu da se kar naprej kregam da naj obuje nogavice in tudi vseh igrač ki se premikajo ali spuščajo kakršne koli glasove se jih boji kot hudič križa.Sem že čisto obupala da bo kaj bolje in da me bo hčerka kaj bolj ubogala.Če ima kdo podoben problem kot ga imam jaz vas lepo prosim za nasvet.LP avtor teme:destiny

jsmolec

17. apr 2009 20:10

Jaz imam za umivanje glave ščitnik za oči, ki se ga da okoli glave, da voda ne teče v učke, mogoče jo to moti. Skupaj pojdita kupit kakšne copatke, ki jih bo sama izbrala, mogoče jih bo rada nosila, drugače ti ne preostane drugega kot, da ji jih 185 x obuješ, mogoče jih bo 186 tič pustila gor... Nohte ji magar, ko spi, če drugače ne gre. Se ne splača kregat nanjo, ker potem so še bolj trmasti. Kar se tiče igrač, pač ji ne dajaj takih, ki ji niso všeč. Drugače kar se uboganja tiče otroci glih ne morejo ubogat kot vojaki ( s tem se jaz tolažim).

jade

17. apr 2009 20:13

Vse to bo minilo. Itak rečemo za 2- in 3-letnike, da so mali teroristi. Odvisno od tebe, koliko ji boš dovolila in koliko boš vztrajna. Kdo je koga rodil, ti otroka ali otrok tebe. Torej, ti moraš njega vzgajati. Pozdravček!

17. apr 2009 20:19

Jaz rečem mojim, da sva jaz in ati šef in šefe je treba ubogat...

jade

17. apr 2009 20:31

Moj 2 do 4 letnik je, ko smo ga tuširali vpil, da ga bomo utopili, čeprav se drugače ni bal vode. Pri 3 in malo je že samostojno plaval, brez rokavčkov. Sva ga veselo ignorirala in je minilo, samo odločna sva bila, oba z možem, enako.

Presneto je trmoglavil tudi, ko sva šla po nakupih, recimo v samopostrežno. Enkrat mi je prekipelo, pa sem poln voziček kar sredi trgovine pustila in sva šla domov. Brez kreganja, kričanja ipd. Od takrat naprej je bil mir. Zadnja stvar, ki po mojem mnenju pomaga je nagovarjanje in racionalizacija, da se pač to dela in da se vsi tuširamo itn. Ti mali tega ne razumejo in nazadnje še zmagajo. Potem je šele hudo, ko postanejo najstniki... Ojojoj.

 

Vanja

17. apr 2009 22:22

Pri fantu se je zelo obnesel ščitnik za umivanje glave, kupila sem ga v BC. Istočasno smo uvedli taktiko, da se z rokami nasloni na steno in glavo nagne nazaj in nič v oči ne teče. Od takrat dalje ni težav z umivanjem. Je bilo pa potrebno nekaj časa, da smo se naučili.

Nohti so problem pri naši punci, ki je stara eno leto. Prakticiram tako, da najprej ostrižem eno roko, čez eno uro ali pa zvečer pa še drugo. Nohte na nogah ostrižem, ko jo preoblačim za spanje.

Copate pri nas morajo bit,tukaj ni kaj. Je pa res, da ko smo kupili zajčke, so veliko bolj radi na nogah, kot so bili cicibanovi copati ali pa ABS nogavice.

Kar se igrač tiče, mogoče če jih pustiš na dosegu njene roke in jo bodo mogoče enkrat začele zanimati. Ne vsiljevati.

 

 

 

marelica

17. apr 2009 22:56

jsmolec je napisal/a:

Lep pozdrav!Imamo probleme z dveletno hčerko,ki ne pusti niti umivanja glave,ne striženja las in nohtov in stalno mi hodi bosa po tleh kljub temu da se kar naprej kregam da naj obuje nogavice in tudi vseh igrač ki se premikajo ali spuščajo kakršne koli glasove se jih boji kot hudič križa.Sem že čisto obupala da bo kaj bolje in da me bo hčerka kaj bolj ubogala.Če ima kdo podoben problem kot ga imam jaz vas lepo prosim za nasvet.LP avtor teme:destinyjsmolec

Pravijo, majhni otroci, majhni problemi ... kako gre že naprej? :)

Kako smo mi to rešili:

Umivanje glave: najprej sem zmočila lase z gobico, dala minimalno šampona in potem spet spirala z gobico. Nekako do tretjega leta, potem sta se oba navadila na tuš.

 

Striženje las: hči ima dolge lase, za tiste špičke, da ji ne gredo na oči, sem jo že prepričala, ni bilo težav. A pri sinu je bila druga zgodba: enkrat sem ga 'iznakazila' sama. Otepal se je, da je joj. Naslednjič je rekla moja mama, da ostriči otroka res ni nek problem. Seveda si je kmalu premislila, ostrižen je bil na pol :) Naslednjič sem ga peljala k frizerki, ki si je krvavo zaslužila tiste evre. K njej ne gremo več, pa k eni drugi tudi ne, sedaj smo pa odkrili frizerko Simono, (pa še najbliže našega doma), ki je odlična. Najprej se resno z njim pogovori o risankah in podobnih pomembnih rečeh, potem ga ostriže, na koncu mu pa naredi pramen z barvo po izbiri. (seveda s pralno barvo). Kalvarija striženja je končana, sedaj se obiska Simone veseli.

 

Striženje nohtov: našim je bilo silno zabavno, ko sem vsakič, ko sem odrezala nohtek, rekla 'cik'. Delovalo je pri obeh. Ali pa pesmica 'ta pravi jejmo, ta pravi pijmo ...' in jemlješ prstke v roke in strižeš.

 

Copatke - kot je rekla Jade, obuvaj in obuvaj. Sicer je pa bosa hoja zdrava za noge. (tolažba :) )

 

Igrače, ki spuščajo glasove: To sem se pa jaz bala, ko sem bila majhna! Naša generacija je imela tiste plastično-gumijaste živali, ki so zapiskale, ko si jih stisnil. Oče je moral pobrati ven vse piščalke, da ni več piskalo. Rezultat? Še zdaj recimo ne maram pojočih voščilnic, celo telegrame po porodu sem pogledala tako, da sem samo pokukala noter in prebrala, da ja telegram ni 'zašpilal' :)

 

Minilo bo in prišle bodo druge težave.

Atina

Sporočilo je spremenil(a) Atina dne 17. 2009 22:58

18. apr 2009 7:44

Veliki otroci ,velike težave!

LP

receptor

19. apr 2009 17:26

Mi smo pranje glave rešili tako, da mu dam majhno brisačko, si jo sam drži čez očke in drži glavo močno nazaj, problem rešen. Nohte tudi ni pustil rezat, sploh ko sva bila oba starša zraven in sva ga pregovarjala oba. Sedaj reževa, ko sva sama doma, in reževa "lunice". Naš mali se je pa grozno bal palčkov na vrtih in te kuharje ki veselo vabijo v gostilne in tega ta velkega od svea kuhinj. Joj smo se enkrat peljali skoraj 60 km pa ni upal pogledat skozi okno avtomobila, da ne bi še kje bil. Zadeva je kar resna, mi smo se izogibali takih lokacij in zadevo ignorirali, kolikor se je dalo. Sedaj pri 4,5 letih gre zadeva na bolje in sedaj kuharja lepo "pozdravi", če ga kje vidi. V glavnem brez panike z veliko potrpežljivostjo in mirnim glasom se da veliko rešit, in iz dneva v dan je bolje saj so vsak dan večji. Res so otroci zelo zanimivi , veliko samoumevnih stvari jih zelo vznemiri , moramo se sprijaznit da tako pač je in da ni samo "naš" tamali ali tamala takšen, ampak so si otroci zelo podobni eden drugemu. Upam da boste čimprej uspešno prebrodili svoje težave in želim vsem en lep dan. ČRNICA