Veliki šnavcer

24. mar 2009 12:53

Mi sicer nismo izgubili pasjega prijatelja, smo pa mačjo damo. V večna lovišča je odšla pri 16-ih letih in pri nas doma je zavladala prava žalost. Še zlasti pri otrocih. Tako smo se že po enem mesecu odločili za novega mačjega prijatelja. Vzeli smo ga iz zavetišča, mladiča, starega nekaj tednov. Popolnoma drug karakter, ampak zlezel nam je pod kožo. Zame in za otroke je pravi obliž na rano, ki jo je povzročila smrt naše mačje prijateljice.

Iz lastne izkušnje lahko svetujem, čimprej si omislite novega kosmatinca. Bolečino ob izgubi boste tako lažje prenašali.

Zdaj mi gre spet na jok...

Julija

24. mar 2009 13:32

Tudi mi smo po treh mesecih (morali smo jo uspavat zaradi tumorjev) nabavili drugo psičko iste pasme (nemški ovčar), pa smo se prenaglili. Ta je živo nasprotje prejšnje kljub isti pasmi. Prejšnja še vedno ne moremo pozabiti. Ta je pa potepinka, če le more uide, vsaka pasja družba jo privabi, neposlušna, neubogljiva (sedaj je stara leto in 4 m. in bi se že lahko malo umirila. Vem, da preveč primerjamo s prejšnjo, zato je res mogoče bolje, da se ne odločiš takoj za drugega psa. tutifruti

24. mar 2009 15:13

Tutifruti napako delate vi, ne pes. Pes čuti da je nekaj narobe tudi zato beži od vas. A bi ti z veseljem bila v družbi moškega, ki v tebi išče prejšnjo ljubejeno žensko? Dvomim. Tako je tudi pri živalih. ycrna

24. mar 2009 15:50

Odvisno kako sama pri sebi veš da čutiš. Mi smo pred 3 meseci izgubili naše najbolj razcartano, pikasto bitjece in najboljšega prijatelja. Sama vem (čeprav je to seveda moja napaka) da če bi ponovno vzeli dalmatinčka, bi ga podzavestno primerjala s Piusom. Čeprav se zavedam, da je to nesramno in grozno do drugega psa. Ampak vseh čustev pač ne moreš obvladati z razumom, zato pa so čustva. Tudi mi sicer razmišljamo o novem, a ne več o isti pasmi, čeprav nam je bil pisan na kožo. Je pa vsak pes svet zase, tudi ista pasma ne zagotavlja istih lastnosti; poznam pse iz istega legla, ki so si tako različni, da človek kar ne more verjeti. Torej, poglej vase in se sooči s svojimi čustvi, čeprav ti bo težko, in se potem odloči tako, da bo najboljše predvsem za bodočega družinskega člana. Moje sožalje ob izgubi nina _

24. mar 2009 16:33

Jaz pa mislim, da to, da drugega psa primerjaš s prvim ni nič nenavadnega in nič narobe, to pač vso počnemo, hote ali nehote. Jasno, da različne živali primerjamo med sabo, saj tudi tisti, ki imamo dva ali več otrok, to počnemo - pa ne zato, ker bi želeli, da so vsi enaki, ampak preprosto zato, ker s primerjavo ugotavljamo njihove različne lastnosti.

Napako bi naredili le, če bi od novega psička pričakovali, da bo (razen osnovnih karakteristik pasme) tudi karakterno pobsem enak prejšnjemu, ampak mislim, da avtorica teme take podobnosti niti ne pričakuje. ker je toliko časa živela s pokojnim šnavcerjem, ga je spoznala "od smrčka do repa" in seveda točno ve, da tak, kot je bil on, ne bo nikdar in nikoli  nobeden drugi. Imam prav, Luncadd?

Sicer pa tudi jaz mislim, da odločitev za isto pasmo ni napačna - odgovoren lastnik se namreč pred nabavo psa pozanima o vseh lastnostih posamezne pasme in izbere tisto, za katero čuti, da mu bo najbolj odgovarjala, ker se zaveda, da bo z novo živalco živel 24 ur na dan naslednjih 15 let in več.

In, če je v Luncino družinoi Veliki šnavcer sodil vsa ta leta, ne vidim razloga da ta pasma ne bi ustrezala še naprej!

 

Luncadd, drži se. Ko bo čas žalovanja ob izgubi pasjega prijatelja minil, uživajte v lepih spominih na trenutke z njim .

Morda ti bo pri iskanju psa kaj pomagal seznam rejcev s tega foruma:

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,8199.0.

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,10681.0

Ali pa:

http://www.klsps.si/index.php?option=com_content&

 

Mojca

Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 24. mar 2009 16:39:12

24. mar 2009 20:55

imeli smo rotvajlerja in ko je postal zelo bolan smo si rezervirali mladička iste pasme,1 teden sta bila oba pri hiši ,ko smo prvega morali zaradi težke bolezni uspavati. ma meni se zdita enaka,res nasploh so mi rotvajlerji taki kot bi bili malo bogo zgubljeni,res luštkani...janja 512 kaj je bilo z vašim psom? kuharca37

21. apr 2009 12:00

živjo! luncadd, sožalje. Vem kako je izgubiti pasjega prijatelja in vsekakor, če si odločena, da boš spet imela psa je najbolje čimprej, saj ti nov kosmatinec najhitreje odžene misli na izgubo. zanima pa me naslednje: Glede na slabo ponudbo velikih šnavcerjev v sloveniji in težave najti kvalitetnega psa tako v smislu karakterja kot zunanjosti, me zanima ali bi vzela tudi starejšega kužka, ne ravno mladička. poznam namreč šnavcerja, ki je prišel k hiši ne ravno na željo lastnice in se je življenje začelo rahlo komplicirati. Kuža je zlat, do ljudi dobesedno muca, pusti si popolnoma vse, res je scrtljan, opravljeno ima šolanje mislim da osnovno in nadaljevanje, sedaj dela za IPO 1, edino kar mu ne diši je aportiranje, drugače dela lepo. Pes je dobil vzrejno dovoljenje in je čudovit samček, kompaktnejšega okvira (okrog 47kg), rep kupiran, ušesa pa ne. Pes je po mnenju strokovnjakov eden lepših v sloveniji, tako da ima tudi razstavni potencial, če koga zanima. Lastniki bi psa oddali samo le res skrbnemu lastniku, ki bi mu dal vso nežnost in pozornost, ki jo potrebuje. Je izredno rad z ljudmi, samo, da se tišči nekoga in da je lahko v družbi. je čist in navajen stanovanja. V glavnem to je zanje zelo zelo težka odločitev, ki niti še ni zrela in bi morda postala realnost če bi se našel nekdo, pri katerem bo psu bolje kot sedaj. okoliščin zakaj je do tega prišlo ne bi razlagala, se mi je pa zdelo vredno, da ti napišem, ker se mi je nakako zdelo, da pasmo poznaš in veš kaj pomenijo tiste velike črne poštene oči, ki imajo lastnika brezpogojno rade in kaj to pomeni. če se ti karkoli od napisanega vredno odgovora ali pa če znaš pomagati, mi prosim odpiši! la vie