Potovanje z otrokom

17. mar 2009 23:58

Mislim, da je Vendy že rahlo namignila prikrite težave Jaz sem pa tudi brala med vrsticami. Če bosta vidva z možem navdušena nad izletom, se bo navdušenost prenesla na njo. Če pa bo godrnjala, bosta enostavno morala vztrajati ob svoji odločitvi. Ko bo utrujena, bo prenehala s svojimi muhami. Mislim da vaju mala precej dobro manipulira, če vaju(te) je strah izleta.

 

Z mojim malim smo nekajkrat prepotovali pol sveta, vsakokrat brez zapetlajev in pripetljajev, igrice smo si pa kar sproti izmišljali. Nihče od nas v avtu ne more čitati, zato so knjige odpadle.

 

In za vse, ki so navdušeni nad DVD playerji v avtu pa povem še svoje mnenje o tem. Z otroci že tako čisto premalo komuniciramo. Ko jih zapremo v avto in nam dobesedno ne morejo pobegnit, je to enkratna priložnost, da se pogovarjamo z njimi. Tudi, če je zgolj monolog z naše strani. Otroci nas poslušajo!

 

Mimogrede, moj srček je imel osem let in pol, ko je šel sam na prekooceanski izlet, na pošitnice k dediju in babici.

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 18. mar 2009 00:15:34

18. mar 2009 10:01

oj, ja res je... v avtu pa res ne rabimo še tv, dvd.... in moram povedati, da smo v avtomobilu imeli najboljše pogovore z mojima deklicama... obema se odpre in govorita in govorita... prav na vožnji se še bolj zbližaš... in prej sem pozabila - sem jim vednio kupovala te revije za reševanje raznih ugank in drugih igric... ne vem več imena - ugankar za otroke... pa pobarvanke itd... to te spočije in relaksira... in otroci so kar mirnejši, ko imajo svoj svet s sabo v avtomobilu... že ta občutek.. wran - kratko in jedrnato... to je po tvoji meri... pa, pa inteligentka