Recesija - kako se spopasti z njo - kulinarika.net

travica85  

član od: 26.1.2009

sporočila:9

tema odprta - 27. feb 2009 12:54 | ogledi: 4.088 | odgovori: 45

Živimo v času recesije. Dobro, je niti še ne občutimo tako zelo, ampak menda da tahuje šele prihaja. Že kaj pazite pri nakupih, da kupujete le tisto kar potrebujete ali še vedno tako kot ponavadi...Na kakšen način se boste torej spopadli s posledicami recesije, če se boste sploh?

Ena rešitev za prihranek pri nakupih je verjetno nakup direktno pri proizvajalcih, kjer so cene precej nižje od tistih v nakupovalnih centrih. Če morda še kdo ne ve. En seznam takih trgovin sem našla tukaj (www.prihranimo.si) , če vam kaj pomaga.

Upam da podobne teme še ni, če je, se opravičujem. :shame

travica85

tulka  

član od: 9.8.2008

sporočila: 2960

27. feb 2009 13:37

zanimiv link tole...

tulka

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

27. feb 2009 13:47

Takole bi rekla: moj emšo sega v nora šestdeseta, kar pomeni, da sem preživela tudi zadnje desetletje bivše juge (ki je bila ves čas v ekonomski krizir) in potem mi memorija dobro nese tudi na leto 1991 in prva leta samostojne države..... In na stran tisto, da človek pozablja grde stvari in da v spominu prevladujejo lepe, in da imamo na norosti iz osemdesetih en tako nostalgičen spomin (se spomnite čakanja za pralni prašek, ko smo en general kupili največ pralnega praška ever)... čisto suha ekonomska dejstva so naslednja: - od leta 1991 do 1995 je bilo v tej državi obupno veliko ljudi nezaposlenih (med 120.000 in 100.000 tisoč) - mesečna inflacija je bila tam nekje med 5-6 odstotki, kar na letni stopnji pride kakih 70% - kupci so bili, samo niso bili zainteresirani kupovati slov. izdelkov, ker pač niso ustrezali standardom.... - posledično je bilo 70% bančnega sektorja v izgubah. Pa je neka nora volja in iznajdljivost ljudi naše dežele nekako našla nove trge, prilagodila proizvodnjo in je potem vsako leto šlo na bolje. Sicer z malimi koraki, ampak je šlo. In ljudstvo je bilo sicer kritično (nikakakor ne noro zaslepljeno in indokrtrinirano, so svoje kritično mneje lepo izražali na volitvha), ampak nekako je znalo v glavi zbalansirati med odrekanjem, motivacijo in kot skupnost smo nekako stvari postavili na svoje mesto na pravilen način. In bili defintivno tranzicijska država z najmanj problemi, ekzempl, da se da priti iz tranzcije v normalo.... In tistih 70% bančnega sektorja iz izgub se je potem do leta 1997 spravilo v pozitivno nulo in plus...(tisto, kar danes imenujejo "slaba banka" smo imeli v Sloveniji v obliki Agencije za sanacijo bank in se je stvar popravila v šestih letih. In ni šlo za odkrivanje tople vode ne ničesar - to isto tehniko so uporabljali že v kraljevi Jugoslaviji po 1. svetovni vojni in paralelno s Slovenijo je ob istem času svoje banke reševala tudi Švedska, samo, da so oni štartali z 90% izgub v bankah, mi smo jih imeli pa malo manj....pa so tudi Švedi počistili) Težava je v tem, da nismo (imam v mislih skupnost prebivalcev te lepe dežele) znali osmislit življenja v normalnem. Ker normalno, dragi moji, to za sabo potegne tudi dozo dolgočasnosti. In s čim se razbija monotonija dolgočastnosti? Pameten človek jo razbija s kreativnostjo, nespameten pa s škandali (in izmišljanjem škandalov), kazanjem s prstom na "tiste druge, ki delajo vse narobe".... obtoževanjem vsega živega okoli sebe brez zazrtja vase.... V tej deželi je duh nespameti ušel iz steklenice v trenutku, ko je postala maksima, da "dan brez škandala je dan brez novic" in ko resnični uspehi ne dobijo več informacijskega priznanja, pač pa se do nezavesti ukvarjamo s krjavlji vseh vrst in barv. V duhu časa, ko se ukvarjamo s krjavlji vseh vrst in barv (da ne bo pomote, to traja že kakih deset let, to ni od včeraj), se zgodbe, ki sploh pridejo na svetlo, obvezno prenapihnejo. Pa čisto vsak, ki ima eno minuto časa, se že izreka o ekonomiji in finančni krizi in v nadaljevanju že pametuje o temah, ki jih ni poslušal niti eno šolsko uro! Pa čisto vsak, ki ima eno minuto časa, že vleče neke paralele z Veliko gospodarsko krizo in iz neta vleče fotke lačnih Američanov v tridesetih letih in zlovešče napoveduje, da tole pa čaka tudi nas....Pa čisto vsak, ki ima eno minuto časa izkorišča objektivno slabše gospodarske razmere in temu posledično tudi spremembe v ostalih sferah za to, da nekaj blebeta...Ker ima pač vsak v življenju svojih pet minut za nekaj, samo še ne vemo, za kaj. Ker, ko berem časopise (v bistvu sem slovenske nehala, še klipingi so iritantni) in ko gledam te žurnalistične eksperte za ekonomijo, ki so tako blazno srečni, da imamo recesijo, ker imajo potem nekaj štofa za naslednja dva meseca, ko vsak dan odkrivam moralizatorje in dušebrižnike vseh barv (ki tako trpijo ob usodi malega človeka, od klošarja pa ne bi kupili Kraljev ulic), si mislim pa kje hudiča so tisti časi, ko smo objetkivno slabše živeli in smo tudi vedeli, da bomo dlje časa slabše živeli, pa je bil v glavah en optimizem? Ker, kaj je pa zdaj? Ena od škandalov in kastrof odvisna žolca ali kaj....? Hočem reči, če prevladuje mentalni sklop čakanja na katastrofo, potem ta v resnici pride. Sicer ne udari najbolj glasnih čakajočih na katastrofo, temveč res udari po najbolj depriviligiranih. Ker to naslajanje nad krizo, pa kriza vsak dan na ustih....to je za moj okus preveč puhlo. V tej državi imamo, hvala bogu, še vedno nekaj pametnih ljudi, ki so oddelali tudi začetke devetdesetih let in imajo toliko kilometrine (dovoljno utakmica u nogama), da vedo, da se čisto nobena reč ne poje tako vroča, kot se skuha. Tako, kot je ena žlathna trma tega naroda preživela osemdeseta leta, pa ni ravno s pospeškom vsega privatizirala v devetdesetih letih in ravno vseh denarnih presežkov tudi nismo dali v ameriške obveznice...tako se bomo prebili tudi čez to leto. Morda za kakšno luknjo v pasu bolj vitki, ampak, verjemite, mi, vsi smo bili že nižje, pa smo prišli nazaj. In če se malo poigram z vprašanjem: Ali zdaj kupujete samo tisto, kar potrebujete ali tako kot prej? Kaj, za vraga pa "tako kot prej" pomeni? Ker, če "tako kot prej" označuje kompulzivno nakupovanje, potem je treba tako motnjo zdraviti neodvisno od tega, ali je rast ali pa recesija. Vendelina jr.

Julya  

član od: 9.12.2004

sporočila: 3276

27. feb 2009 13:56

Jaz tudi brez recesije kupujem samo tisto kar potrebujem. No, večinoma.

Sicer se pa popolnoma strinjam z Vendelino.

Julija

silva  

član od: 1.10.2002

sporočila: 871

27. feb 2009 14:49

Kupujem enako, kot prej. Ker imam, zaenkrat še, enako odmerjen denar za to. Kupim tisto, kar potrebujemo (tudi priboljške, ki jih potrebujemo ).

Res pa je, da smo se na teh straneh že pred kakšnim letom pogovarjali, kako so trgovci navili cene (vse na račun nafte...)in da bomo pekli kruh kar lepo doma... Tega se držim, občasno, če vem, da ne bom imela časa, ga kupim. Žemljice pečem po receptu Dafke (Žemljice Dafke), kruh pa po trenutnem navdihu.

Zaenkrat se ni dosti spremenilo. V primeru, če bi se nam znižal osebni dohodek, bom za enak % znižala strošek nakupov... Sem pa opazila, da so trgovci končno malo popustili....

 

 

sara.vidmar  

član od: 12.1.2005

sporočila: 654

27. feb 2009 15:53

Spremeni se ti, ko ostaneš na cesti. In za tabo še tvoj partner, ker sta bila zaposlena v isti tovarni avtomobilov. Potem ti postane recesija zelo otipljiva zadeva. sara

silva  

član od: 1.10.2002

sporočila: 871

27. feb 2009 16:15

Sara, tega bo, na žalost, še ogromno...

Tudi jaz sem že bila v podobni situaciji, leta 2004 (po izteku 2. porodniške). Zgodilo se mi je, da sem iz zmrzovalnika vzela zadnjo svinjsko kost za juho, ki sem jo obrala, da sem skuhala zelenjavno-"mesno" juho za kosilo... Takrat sem si rekla, da se bom borila in iskala službo-delo, pa če bo treba se bom vozila 180 km daleč, samo, da se neha ta grozni občuteka ujetosti v pomanjkanju in razmišljanju, kaj bo jutri, kaj bom naredila jutri...  

Kot je lepo povedala Vendelina: "neka nora volja in iznajdiljivost" nas bo vedno gnala naprej.

Samo ne se predat!

 

Sporočilo je spremenil(a) silva dne 27. feb 2009 16:16:26

anitram1  

član od: 18.6.2008

sporočila: 608

27. feb 2009 17:53

tudi sama sem občutila kako je biti brez službe. Bolj kot to, da nimam službe in posledično denarja, me je moril občutek - zdaj pa sem odvisna od drugih. Ob misli, da sem se od 15tega leta preživljala sama ( štipendija, ni bila velika, moje zahteve pa tudi ne) sedaj pa sem odvisna od skromne penzije naših penzionistov, to pa me boli! Trenutno imam službo, za male pare, seveda za določen čas. V trgovino grem ponavadi 1x na teden, kupujem če se le da če je akcija, kruh pečemo doma, imamo vrt in gre. anitram1

tamala69  

član od: 8.2.2008

sporočila: 124

27. feb 2009 18:37

Vedno kupujem samo tisto, kar potrebujem in ne vem zakaj bi kupovala tudi tisto česar ne Je pa res, da so za nekatere med nami obiski trgovskih centrov postali nacionalni šport in odprtja novih se udeležijo v hordah ter tam pokupijo vse, pa če to potrebujejo ali ne. Ni lepšega izleta v nedeljo kot obisk BTC-ja ali Europarka. GROZNO Naj ne bo recesija vzrok, da bomo premišljeno kupovali, lahko pa je povod, da spremenimo nakupovalne navade. Smisel življenja ni v nakupovanju, ampak je veliko pomembnejših stvari, ki nas notranje bogatijo. Pozabite na reklame v poštnih nabiralnikih in se odpravite v naravo. P.S. Pa nikoli obupat-za pridne, ki so pripravljeni poprijet za vsako delo, se služba vedeno najde tamala69

roznik  

član od: 2.12.2008

sporočila: 105

27. feb 2009 19:20

Pri nas malo pogledamo, kaj kupimo. Imamo to srečo, da smo v majhnem mestu in imamo veliko izbiro trgovin (spar, merkator, hofer, lidl, eurospin). Sreča v nesreči (jaz trenutno delam po podjemni pogodbi) pa je ta, da se po nakupih odpravim s kolesom (tako ne porabim za nafto :) ) in malo pogledam po trgovinah... Sicer pa moram reči, da jaz ne čutim recesije. Verjetno zato, ker še nikoli nisem živela z veliko denarja. Pa ne, da mi je kdaj šlo slabo. Pač, če nimam denarja, ne kupim. Če ga imam, kupim tisto, za kar res dobro premislim. Tako je bilo vedno. Pa tudi drugače se mi zdi, da vsi zganjate paniko, samo da slišite besedo recesija (vključno z mojim fotrom). Ok, verjetno sem krivična do tistih, kjer sta ostala oba brez službe, pa otroci v šoli itd. Tega res ne morem sodit. Sama sem še doma in brez otrok, delam po pogodbi v šoli. Verjamem pa, da imajo ljudje tudi dobre službe in dobre "zaloge". Sklepam po tem, da dame tukaj na forumu pravijo...."joj, te čeveljce pa res moram kupit....pa letos je modna rumena, moram vso garderobo zamenjat...." In pa seveda to, da se eni kljub tako imenovani recesiji odpravljajo na huda potovanja (cele družine v turčijo, grčijo, križarjenja...) Jaz če grem, grem s šotorom in to največ do cresa. :) Lep pozdrav, pa odmislite recesijo. To je res grozna beseda. Pojdite v naravo. Metuljčki so že... roznik

tamala69  

član od: 8.2.2008

sporočila: 124

27. feb 2009 19:33

Lepo napisano Roznik-strinjam se s tabo. tamala69

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
Kaj danes za zajtrkgligor
MOJ vrtjohana
malo za hecpikec85
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti