Spanje mojega kmalu 3-ega sina

12. feb 2009 12:09

Po mojem se bistvo skriva v tistem, kar je napisala MImika - da se mora(ta) mati/oče v prvi vrsti pogovoriti sama s seboj... t.j. razčistit pri sebi, kako bosta vzgajala otroke, kje bosta popuščala in o čem se z otroki ne bosta pogajala - tudi za ceno solz in kakšne zoprne situacije, ki jo rodi otroška trma, ne. Meni so blizu tiste razlage otrokovega vedenja, obnašanja... najsi gre za spanje, hranjenje, obnašanje, trmo, puberteto ... ki osnove vidijo v obnašanju oz. odnosu staršev do določenega vprašanja. Pri svojih dveh sem izhajala iz tega, da če bom otroku jaz s svojim vedenjem dala jasno vedeti, kaj pričakujem, če bo vedel, da zvečer po odhodu v posteljo ni igračkanja, petkratnih odhodov na stranišče, pogovarjanja, pokrivanja, prinašanja pijače v posteljo.... če bo videl, da dretje, trmanje, klicanje... ne zaleže, bo, če bo začel, tudi kmalu odnehal. S sinom nikoli nisem imela težav, hči, ravno je dopolnila tri leta, je pred kakšnega pol leta poskusila. Nekako po poletnih počitnicah, ko je ponovno začela hoditi v vrtec, kar naenkrat ni več zaspala ob običajni uri. Pa ne bi bila pokrita, pa ne bi imela pravljice, pa bi šla še enkrat lulat, pa je žejna, pa naj ji prinesem drugo igračko, pa da mi mora nekaj povedat... Prvi večer, ko se je to zgodilo, nisem bila pripravljena in sem seveda šla najmanj desetkrat v njeno sobo, ko me je poklicala... Trajalo je več kot dve uri, da je zaspala. Naslednji dan se je zgodba ponovila, ampak meni je na srečo kliknilo, da če bom preveč popustljiva, se lahko kar poslovim od utečene navade mirnega odhoda v posteljo. Tretji prihod v hčerino sobo je bil tisti večer zadnji - lepo a odločno sem ji povedala, da je čas za spanje, ker je že večerjala, pila, si umila zobke, bila na stranišču, poslušala pravljico, ima igračko... nocoj/ t.j. ta večer ne bom več prišla k njej v sobo, ker mora zaspati, da bo šla jutri lahko v vrtec in ker moram tudi jaz počivat, ker grem naslednji dan v službo. Seveda me je poskušala priklicati, najprej z "mami" pa je bil odgovor iz dnevne sobe, "zaspi miška, lahko noč" in tako nekajkrat... Ko je ugotovila, da se mami ne odziva je poskusila s "tati", ko to ni zaleglo, je postala jokava, cmerava, stopnjevalo se je z dretjem in ihto... odgovor je bil, "pridem, ko se umiriš in nehaš jokat". Ko je nehala, sem šla k njej z robčkom, ji obrisalan solzice, nos, in ji še enkrat povedala, da je čas za spanje. Poslovila sem se v manj kot minuti, z besedami da jo imam rada in ji voščila lahko noč. V naslednjih desetih minutah je spala. Še par dni je potem poskušala, jaz pravim da smo se šli igrico "kdo bo bolj trmast"... moj mož pa pravi "tamala nima sreče" ... nakar smo se hitro vrnili v utečeno. Lahko nekdo reče, da imam srečo in prilagodljiva otroka, lahko kdo drug misli, da sem trdosrčna... dopuščam vse te možnosti, kot tudi sprejemam, da smo starši različni. Kar nekaj kolegic imam, ki imajo težave, ker jim otroci nočejo zvečer zaspat, hodijo z njimi spat in se nato po prstih plazijo iz otroških sob...ali pa že zelo veliki otroci nočejo v svojo sobo, ker so od malega navajeni spati v postelji staršev, pa eno imam tudi tako, h kateri dva otroka vsako noč prideta sredi noči ... Zvečine priznavajo, da so otroke same na to navadile, da jim je danes moteče, pa nimajo moči /volje/ te prakse prekinit. Vsakdo ve zase - pri nas spimo, se pa radi med vikendom pocrkljamo - otroka vesta, da če je zunaj dan, mami in tati pa še v postelji, pomeni, da ne gresta v službo in je časa za crkljanje, žgečkanje, skrivanje pod odejo, obmetavanje z okrasnimi blazinami,... Takrat so vrata najine spalnice odprta, nedeljski zajtrk pa nemalokrat na mizi šele sredi dopoldneva Irena

12. feb 2009 12:11

nikmia. tudi mi imamo take probleme z našo 1 letno bejbo. Ponoči strašno nemirno spi, se kar naprej zbuja v joku (upam, da je to samo zdele eno obdobje, da bo pol bolje). Sicer spi kar dolgo, dajem jo spat ob devetih in spi najmanj do osmih zjutraj. Tudi jaz mislim, da je to nočno zbujanje zaradi prevelike utrujenosti, ampak z vsem dolžnim spoštovanjem do raznih knjig (ki sem jih mimogrede že celo goro prebrala), nam še ni uspelo vzpostaviti nekega reda. Čez dan spi le 2x po pol ure (kot bi imela budilko zraven), mi še ni uspelo na noben način podaljšat tega časa, zvečer jo neznansko dolgo uspavamo, ponoči je pa kar naprej premetavanje, prebujanje v joku... Jaz si pač rečem, da bo bolje, sem se nehala sekirati, čeprav sem kronično neprespana. Lp anajana

12. feb 2009 12:21

lepo da ste se razpisale prav z veseljem berem vase iskusnje in nasvete moram reci da je nas fant zjutraj ko se zbudi in tudi cez cel dan zelo poln energije,ceprav ne vem od kot mu toliko energije ,ker bolj malo je . Zvecer pa je tako da vecerja,sledi umivanje potem pa moram z njim v posteljo da zaspi.Spat pa hodi zato okoli 20 ker imamo se 5 mesecno puncko in potrebujem se zanjo kaksno urco da jo uredim za spanje.Vam pa povem da je tamala cisto nasprotje sina.Se sreca sem se pa odlocila da bom morala res kaksno knjigo prebrat pa se seveda v roke vzet in narediti red,uh kako lahko je bilo sedaj to napisat,sedaj pa se iz teorije v prakso,.... Vam pisem spet cez kaksen mesec ali dva kaksen bo rezultat,pa lep pozdrav

12. feb 2009 12:25

Midva sva se vnaprej pogovorila, kako bova ravnala glede spanja, in se tega dosledno držala. Prve dni je bilo težko (obema), od takrat pa ni s spanjem nikakršnih težav. Punčka spi ponoči po 12 ur, čez dan po 2-3 ure.

Moram dodati, da zaslug za to ne pripisujem (le) nama in doslednosti, temveč imava z najinim otrokom tudi nekaj sreče, da je nezahteven, neproblematičen in zadovoljen.

Preveč psiholoških in nevemkakšnih knjig odsvetujem, raje priporočam nasvet mam z osebnimi izkušnjami, na katere se zaneseš, ter nekaj lastne zdrave pameti. Otroci so si med seboj različni, en recept bo že prijel. Lastnega sinka najbolje poznaš ti in če delaš sama kakšno napako, se je verjetno tudi zavedaš (in jo lahko odpraviš, če le hočeš).

tulka

12. feb 2009 12:44

Občudujem vaša dejanja in nasvete ,pol pa še jaz prosim za NASVET pri nas ne gre za spanje in bom kar tukajle napisala,imamo namreč 4,5 let staro punco in dobesedno me spravlja ob živce,tako ,da včasih zvečer sedim in premišljujem kako zadevo naj rešim,je ful bistra deklica in pametna,ampak pred 3 meseci je imela vnetje mehurja in je bila 2 tedna doma -mamo me je bilo strah,jo je cartala umivala....,sedaj pa ko ni kaj po njenem in recimo ko ne bi šla v vrtec pa govori ,da jo lulat -10krat zjutraj pred odhodom itd,pa dajo boli trebušček....in recimo prejšnji teden sva bile pri zdravniku ,opravile vse preglede in slikanja in je vse OK,pol pa je vidla ,da ni heca in je čez vikend hodila neprestano lulat in ko je šla me je vedno poklicala ,mami lulat in potem sem zvečer že razmišljala ,če je kaj narobe in mi je povedala ,da pač kar tako hodi lulat.v nedeljo pa je mož rekel ,da ne bo šla lulat vse do kosila in potem popoldan ,pa zvečer -sploh ni tečnarila ,razen zvečer ko je morala spati ,je govorila ,da lulat in nato sem ji povedala ,da je že šla in je rekla ,da bo pa potem pač zjutraj šla in je zaspala do 7 zjutraj in šla lepo lulat.Občutek imam ,da me s tem lulanjem spravlja ob živce in mene je strah ,da ji res ne bi kaj bilo,ampak ,če mi potem reče ,da jo lulat pa bo že do jutra počakala in se ne polula ,da igra in hoče pozornost.PROSIM NASVET-ker sem že na koncu z živci!!! harmonika

12. feb 2009 13:26

Harmonika, stara je 4,5 let in v tej starosti se lahko sama sleče, usede na školjko, obriše ritko (sicer malo nerodno, a vaja dela mojstra), potegne vodo in se obleče. Ni treba z njo hoditi. Ker dejansko punca išče pozornost. Ko bo sama začela hoditi, se ji čez čas enostavno 'ne bo dalo' vsakih 5 minut na WC in bo urejeno.

Jaz imam 5-letnico in od 4. leta hodi sama na stranišče, edino po veliki potrebi sem jo hodila brisat, od 5. leta pa še to ne (razen, če je bolj tekoče, takrat sama pokliče, ker vidi umazan papir). Pa je nasprotovala, seveda, ampak sem ji rekla, da je stara 5 let in si mora sama, če ne, ji pa seveda jaz lahko brišem, ampak bo potem stara 4 leta (strašna logika, a je delovalo).

 

V glavnem, čim manj pozornosti na lulanje, nič spraševanja, če jo kaj boli, itd. Če jo bi, bi povedala. Če reče, da gre lulat, rečeš, aha, v redu, pojdi (brez 'a že spet? Saj si bila ravnokar'). Brez nekega čustvenega prizvoka. Minilo bo. Veliko sreče!

Atina

12. feb 2009 13:40

ATINA ,saj ji jaz ne brišem ritke itd.,samo si jo briše že več kot pol leta ,samo mene moti ,ker to dela ,da me vedno opozori ,da gre lulat ,tega ni delala nikoli ,sedaj pa to redno dela ,oziroma ,včeraj je celo popoldne risala z mano ,pa je bilo ok-zvečer ko pa sem rekla ,da se naj malo zdaj sama igra ,pa je začela ,da jo lulat -vsake 2 min,pol jo je bolel trebušček -mimogrede brez težav pojedla cel jogurt in je želela še več,samo jaz sem ji na lep način povedala ,da sva se zdaj skupaj igrale in da se naj zdaj malo sama poigra -pa je začela izsiljevati harmonika

12. feb 2009 13:41

Naš mali navihanec pa spi z nama. Urejava mu sobico, da bo spal sam, zaenkrat pa smo še trije v eni postelji. Če čez dan ne spi ga dama spat ob 20-ih in zaspi v minuti, če spi čez dan, pa so težave, ker do 23-ih ne more zaspati. Problem je samo v tem, da ne zaspi sam, ampak moram počakati v sobici, da zaspi. Ampak za tisto minutko me niti ne moti toliko. Ponoči se redko zbudi in ker hodim jaz pozno spat (ob enih ali še kasneje), joka, če me ni zraven. Zaradi tega smo zdaj kupili posteljico, ki ima spodaj v predalu še eno vzmetnico, za vsak primer, če bo kriza. Verjamem, da je knjiga, ki jo omenjate zakon in da deluje, samo ni mi jasno, kako to metodo uporabit pri dve in pol letniku, saj pride sam iz sobe. Privezati pa ga tudi ne morem. Tudi, ko je spal v kinderpetu, je pri enem letu splezal čez, tako da se je potegnil z rokami in smo ga kar pospravili. lp Saša

12. feb 2009 16:35

Basti - jaz bi ga vztrajno, vsakič , ko bi prišel v spalnico - pospremila v njegovo sobo. Zna biti, da bi trajalo, ampak eden bi na koncu moral popustiti... Moja nečakinja je vsako noč pobasala blazino in igračko in se zavlekla v posteljo staršev... je rekla svakinja, kaj naj, če se zbudi? Ko je bila tamala pri nas na obisku pa je vse noči spala, nikoli ni bilo nočnih sprehodov... je verjetno vedela, da spalnice staršev ni zraven Harmonika - po moje si bistvo zapisala z zadnjo besedo - baby izsiljuje. Moj starejši sin je imel eno obdobje, ko ga je tudi pogosto "bolel trebušček". Enkrat ga je namreč res in ker je v šoli imel drisko, smo ga vzeli prej domov. Pa je brihta mala ugotovil, da mu je bolj fajn doma kot v šoli, da ima doma risanke pa računalnik in da je seveda boleč trebušček fajn izgovor. če se ti ne da bit v šoli. In so se zgostili pozivi iz šole, da se fant slabo počuti, jaz sem letela po njega, pol je bil pa doma v pol ure zdrav. Ko mi je kliknilo, da me okoli prinaša (priznam, je bilo kar nekaj predčasnih odhodov domov), sem mu pa enkrat doma šolo naredila - sem rekla, ok, treba je videt, kaj je s tem trebuščkom, bova danes na dietni hrani (prežganka, nesladkan čaj), pa počival boš, nič televizije in računalnika, jutri greva pa k zdravniku, da vidijo, kaj ti je. Zvečer je vpil iz wc-ja da nima več driske, pa če lahko večerja kaj konkretnega, ker je lačen. NIsem se dala, dobil je rižolino na vodi, drugo jutro je bil "čisto zdrav" , tako da sva zdravnika izpustila, driske v šoli in slabo počutje v šoli so se pa čudežno nehali... Irena

12. feb 2009 16:59

hja,še jaz pristavim svoje mnenje.midva s sinom(3leta)že lano od febr.spiva skupaj-prej nikoli,vedno je spal zase (sploh ni hotel nikoli spa ti zraven koga) in tudi ko smo ga prestavli v svojo sobo ni blo problema do !!!operacije mandljev in žrelnice,od tedaj ni šans da bi sam spal.seveda sve ga z možem na vse načine prepričevala,ob postelji sem sedela in ga božala tudi po uro,pa nič.če sva šla stran se je drl ko jesihar in ker ni nehal pa še strah me je blo zaradi grla,ga nisem mogla več pustit dret in sva tako začela skupaj spat,s tem da še sedaj ponoči vedno previrja,če sem zraven,če ne je panika.tudi vem da bo treba to prekinit, samo enostavno ne vem kako se zadeve lotit.pa tudi če nam po kakem čudu rata,bo spet kaka bolezen in vse bo šlo po zlu.bom res mogla kako knjigo prebrat kak se zadeve lotit. njofra