Tašča me dobesedno sovraži in mi grozi celo to,da me bo ubila

15. jan 2009 18:18

Ker nisem imela časa vsega prebrati ,bom vseeno napisala nekaj iz lastnih izkušenj.Ker sem že  21 let poročena in s skoraj odraslima otrokoma še vedno živimo pri tastu in tašči ,ker sem se navadila potrpeti in se nekako prilagoditi ona in jaz nam uspeva in imam rada svojo taščo ,mogoče bolj kot mamo!In ravno to je to ,moja mama ni nikoli sprejela mojega moža ,torej ima on grozno taščo,jaz jo občasno obiščem ,mož pa ne prestopi njenega praga!Torej ,če hočeš v miru živeti s svojim fantom ,pojdita živet drugam ,kamor pač bosta lahko ,potem jo pa pusti,kot moj mož pusti mojo mamo pri miru ona pa njega!Za boljše razumevanje naj še napišem ,da niti minute ni popazila na moja otroka ,ko sta bila še majhna,nobenega darila za miklavža....,včasih da samo meni kakšno malenkost za roj.dan ,pa ker smo se s tem sprijaznili ,se sploh ne obremenjujemo z njo ,ker pride včasih še kakšen večji problem,kot je tašča v mojem primeru kar mama!Torej Sarin le pogumno ,če se bo le fant prav odločil ......!

marjeta10

15. jan 2009 19:23

ursula-ce,sem vesela,ker slišim,da nisem edina s to zgodbo...zdaj vem,da določeni pa res razumejo,da dejansko niti fant ne more več kot več narediti...saj mene niti najmanj ne moti koliko ona govori čez mene in kakšno mnenje ima o meni...samo mir nama naj da in naj ne manipulira s sinom vsakokrat ko je to mogoče.ker vidim,da je takrat zelo slabe volje in predvsem žalosten.mislim,da jo ima poln kufer ampak včasih je pač neizogibno,da se ne bi srečal z njo...jasno ji je povedal,da bo delal tako kot se mu zdi prav...ampak jo to še bolj podkuri...ah kaj čmo...bo že,upam samo,da ne bo to trajalo leta in leta in da se bo enkrat sprijaznila s tem,da si je sin ubral svojo pot...mimogrede pa še za vse tiste,ki mislite,da je morda napaka v meni...tašča ni marala niti njegove bivše in bila je znova prepričana,da ona ni prava zanj...mislim,da nam to tudi veliko pove-kajne?še enkrat hvala ursula-ce in vsem ostalim seveda,ki ste svetovali.. sarin

15. jan 2009 19:35

inteligentka, žal te strani oz. osebe s tem vzdevkom na Netlogu ni, si morda napačno napisala vzdevek mamica03

15. jan 2009 19:57

ja,ja tašče..pa lep pozdrav hmm Sporočilo je spremenil(a) WRAN51 dne 15. jan 2009 20:59:01

15. jan 2009 20:22

dragička je napisal/a:

Prekiniti stike s starši (sploh ni važno čigavi so - moževi ali ženini)? Kaj ni to smrtni greh? !

Dragička, iz dna duše ti privoščim, da živiš svoje popolno življenje, pa vendar poglej kdaj tudi preko svojega plota. Življenje ni idealno, žal. Smrtni greh? Kdaj? Smrtni greh je prekiniti stike z ljudmi, ki so (žal) sposobni zanemarjati svoje otroke, jih zlorabljati (tudi spolno), jih maltretitirati? Jih v alkoholni omami pretepati, zaklepati same, še majhne za več dni v stanovanja? Jih, tako kot lanski primer iz Avstrije, za 24 let zakleniti v klet in posiljevati? Starši, ki svoje otroke dobesedno prodajo ali pa jih posojajo neznancem v zlorabo za en šus? Tudi taki "starši" so na tem svetu in ne posplošuj, da je vedno smrtni greh prekiniti stike s "starši", samo zato, ker so nas po nekem naključju spravili na svet. Issi

15. jan 2009 20:36

bravo issi sarin

15. jan 2009 21:17

Oj! Me je debata not potegnila, da še jaz kaj povem. Po dolgih letih slabih odnosov s taščo. s tem da sem bila za njo glavni krivec vedno jaz, karkoli se je dogajalo, s tem mislim tudi na bedarije s katerimi nimam nobene veze ( slabo vreme ), nikoli nisem bila vredna njenega sina, pa čeprav sem kot 17-letna patriarhalno odgojena smrkla prvič stopila k njen v hišo. Nikoli ji nisem nasprotovala, ker pač moramo spoštovati starejše, po enem letu skupnega življenja sva se odselila in spet sem jaz kriva, pa sebična, pa ni da ni, ker sem odvlekla njenega sina od nje, pa čeprav nas je bilo pri njej 9 pod eno streho. No ja, zenska je hotela na vsak način imet zadnjo besedo pri vsem, nas imet pod nadzorom dirigirat, predvsem pa si izmišljati o meni ni da ni, možu filat glavo, k sreči je bil on realen in na njega ni veliko vplivala. Pač ko je imela tiste svoje napade ljubosumja, besa in ko so dosegli vrhunec, smo enostavno za nekaj časa prekinili stike. KO se je zavedla da ni uspela se je potuhnila in zopet prišla na obisk kot da ni bilo nič. Vrhunec je dosegla takrat ko se ji je ponesrečil drugi sin z avtom in sem bila spet jaz glavni krivec, tistih trenutkov se ne spominjam rada, ker sem bila po tem tudi sama že na antidepresivih. Po dveh letih se je navidezno umirila, potem je zbolel tast in glej ga zlomka, spet sem bila jaz kriva. Po njegovi smrti smo spet čisto prekinili kontakte, ker je ženska res imela probleme s psiho. V teh dveh letih si je pač izbrala neko drugo žensko, češ da je ona tista ki je primerna za njenega sina in ne jaz. Pa da naj ga pustim da gre, da ona bo dobra duša in mi bo ONA dala NAJINO stanovanje, ter da bo ona plačevala preživnino za moja otroka, ker on ju kao niti ne rabi, saj lahko naredi druge. In da sem jaz kurba, pa prasica, pa nevem kaj še, k sreči je bil mož ob meni. Skratka so ženske ki imajo psihične težave, o katerih lahko debatiramo še in še, ni vse tko ćrno kot zgleda na začetku in nimamo vsi idealnega življenja. Mislim pa da je treba pustiti času čas, se ne pretirano obremenjevat s temi stvarmi in samo z dejanji lahko dokažeš da si prava žena za njenega sinka, in da je lahko tudi ona del vajinega življenja, če le dojame da si sin sam izbira življensko sopotnico. Uh, upam da nisem preveč zatežila, no pri nas je trenutno že cirka eno leto spet zatišje, vse funkcionira, se pogovarjamo, pride na obisk, vendar pred menoj je še vedno zelo visoka distančna stena, za katero nevem če jo bom lahko kdaj preskočila. čvekica

16. jan 2009 7:16

Ne vidim smisla v stikih, kjer so na sporedu grožnje. Ljudi proti njihovi volji ne spreminjamo, lahko pa izbiramo, če jim bomo nasilje dovolili ali ne. Zamere do groba ne prakticiram, pričakujem pa od tistih, s katerimi imam stike, vsaj malo spoštovanja in dokler tega niso sposobni, jim ne dovolim, da me nadlegujejo. In kdor je nasilen (verbalno nasilje zna biti še hujše od fizičnega), paše v isti koš, pa naj bo to tašča, tast, partner (alkoholiziran ali ne), lastni starši ali pa celo otroci (se spomnite prispevka "Mamo priklenil na radiator"?).

V izogib "grehu" so marsikateri otroci dovolili staršem, da so jim dobesedno zavozili življenje. Poznam za cel avtobus "stricev", ki v mladosti od svojih mater niso dobili "žegna" za ženitev. Nesojene snahe so si našle drugega, mama je še naprej kuhala in prala in "kar lepo" sta živela do konca njenih dni. Takrat pa je vlak ponavadi že daleč in (če ne že prej) večina "stricev" poseže po steklenici.

 

LP, V.

16. jan 2009 8:25

VilmaS! Dobro si napisala. Ko bi vsaj katera od teh mam to prebrala. angela33 Sporočilo je spremenil(a) angela33 dne 16. jan 2009 08:26:32

16. jan 2009 8:53

Vsega nisem brala, napisala pa bi le to: Nikoli , ampak res nikoli, ne poskušajmo spremeniti drugih! Spreminjamo lahko samo sebe in svoj odnos do okolice/problema. Če nam to uspe, se spremeni tudi okolica. To seveda ni zraslo na mojem zelniku, sem pa še kako to sama preskusila in od takrat dalje v vseh problemih enako svetujem drugim.