O učinkovitosti institucij, ki skrbijo za sodržavljane v stiski

Pravkar sem na POP TV v oddaji 24.ur gledala prispevek o darežljivosti slovenskih državljanov oz. tem, da je UNICEF Slovenija na včerajšnji prireditvi uspel zbrati kar veliko sredstev in "posvojiteljev" otrok sveta. Končal se je s pozivom, da darujmo tudi Rdečemu križu, na katerega se obrača čedalje več obubožanih sodržavljanov. Skladišča naj bi bila trenutno kar precej prazna.

Oglašam se zato, ker mislim, da bi Rdeči križ in Karitas lahko zbrala toliko oblačil, obutve in igrač, da bi jih bilo več kot dovolj za vse reveže v Sloveniji. V mislih imam način, ki ga je ubrala HUMANA, ki zbere toliko robe, da ponekod ne morejo dovolj hitro prazniti zabojnikov in zavoji ležijo kar na tleh.

Vzrok se skriva v dejstvu, da je Humana znala in zmogla priti k ljudem, kar je ob vse hitrejšem tempu življenja za marsikoga tako pomembno, da stvari, ki jih ne potrebuje, raje daruje Humani - čeprav ne ve, kam gredo, kot Rdečemu križu ali Karitasu. Rdeči križ in Karitas ostajata gori, h katerima Mohamed ima ali še pogosteje nima časa in volje priti.

Rdeči križ je te dni enemu od brezplačnikov priložil tiskovino, s pomočjo katere lahko enostavno določiš, da mu namenjaš 0,5 % svoje dohodnine za leto 2008. Dobra poteza, ki bi zagotovo prinesla še boljše rezultate, če bi davkoplačevalcem hkrati sporočil, da bo tako zbrana sredstva porabil za nakup zabojnikov, s pomočjo katerih bodo v bližini NJIHOVEGA doma zbirali dobro ohranjena in čista rabljena oblačila, obutev, posteljnino in igrače. Mogoče bi nekaj denarja ostalo celo za nakup vozila, s katerim bi ljudem, ki živijo v človeka nevrednih razmerah, v sodelovanju s centri za socialno delo dostavljali belo tehniko in pohištvo iz "podaritvenega" oglasnika ali direktnega klica na Rdeči križ. Vprašanje, kako seznaniti državljane s telefonsko številko, na katero lahko sporočijo, kaj in kje je tisto, česar ne potrebujejo, ne bi smelo biti pretrd oreh. Da ni dovolj samo nabaviti in postaviti zabojnike ter kupiti vozilo, se seveda zavedam.

Zaradi slabe organiziranosti, neiznajdljivosti in nepovezanosti institucij, ki skrbijo za sodržavljane v stiski, mi vedno znova dvignejo pritisk reakcije v stilu, KAJ NAM MAR SIROTE PO SVETU, KO IMAMO DOVOLJ SVOJIH.

karlinka

Temo je spremenil(a) karlinka dne 21. dec 2008 21:31:55

21. dec 2008 22:16

Joj, mene kar zmrazi, ko gledam takšne teme po TV. In postanem živčna. Predvsem me zanima, KDO recimo neki Mileni Zupančič in Ladu Leskovarju, pa Viti Mavrič plačuje let v Afriko. Pa menda je ne Unicef!!! (zelo dvomim, da si plačujejo te poti sami). Pojma nimam, ali so tudi kaj stimulirani, na kakršen koli način, da to počnejo, kar počnejo. Drugače je, ko sodeluje ned David Beckam, ta ima denarja čez glavo, plača si lahko celotno letalo, da ga pelje dol. In s svojim denarjem tudi lahko konkretno pomaga. In potem še, za nameček vsega, se zadnje čase vidi Zupančičevo v snežno beli majci, z napisom Unicef, kako pleše z unimi otroci tam nekje. Naličena, s frizuro. Kako "phony", ha? Leskovar enako, ves polikan v eni prašni kolibi poje: Zemlja pleše... (seveda, ti otroci bi peli vse kar hočeš, za skodelo riža, steklenico vode...) Ja, ja. Otroci že potrebujejo pomoč. Se spomnite Križnarja, je bil tako polikan, urejen pred kamero? Pa ga ne zagovarjam pri njegovem početju. No, toliko o tem. In nasploh se mi zdi mesec december "idealen" da se pritisne na človeško dobrodelnost, charity. Da se vsaj enkrat v letu spomnijo na to in si prinesejo občutek, da "so" nekaj naredili za druge. Pa čeprav morda ležen. Pa čeprav so zgolj iz udobnega naslanjača nakazali denar na tekoči račun. (in morda 1/3 res pride v roke pomoči potrebnim). In Marko Mandić in Pia Zemljič, delata brez honorarja? (se mi prav zdi, ja...) In prav v "naši" naravi je, da se delamo pred drugimi lepe. Ja, se strinjam, prvo pospravimo pred svojimi vrati. Koliko pomoči smo dobili za poplave? Potrese? Iz recimo Afrike, ker se tudi tam najdejo "bogati" poslovneži? Seveda se ne da meriti tako, kar damo mi, pričakujemo tudo nazaj. Samo, ko se v naši državi zgodijo katastrofe, ne dobimo pomoči v veliki meri od kogarkoli... lidka [sonce] Sporočilo je spremenil(a) lidka dne 21. dec 2008 22:19:40

22. dec 2008 6:11

Pozdravljeni! Imam takšno službo, kjer moram skoraj vsak dan sodelovati s Rdečim križem, zato se mi zdi primerno, da se na to temu tudi sama oglasim. Iz preteklosti nam je vsem znana afera s posojanjem denarja in gospod, ki je to zakuhal je po oprostilni sodbi "v imenu ljudstva" zahteval od države še visoko odškodino! Verjemite, da vsi tisti, ki sedaj dobivajo dosti manj v raznih oblikah pomoči od RK, ga zagotovo niso oprostili! In vsi mi, ki se službeno srečujemo z vedno večjo revščino v državi, prav tako NE! Kajti storjena je bila velikanska škoda na ogledu RK in zato ima RK tudi težave s pridobivanjem sredstev. Dam vam pa popolnoma prav, da je premalo storjenega za rehabilitacijo RK. Ne morem pa vam dati prav, da ljudje niso seznanjeni kako in kam z odvečnimi oblačili, opremo in vse tisto kar ljudje ne potrebujejo več. Pravzaprav, to lahko trdim samo za Občinsko združenje rdečega križa v Celju. Ljudje zelo dobro vedo kam se morajo obrniti, če želijo kaj podariti. Tudi sama zbiram oblačila, gospodinjske pripomočke, skratka manjše kose, ki jih lahko ljudje pripeljejo v mojo pisarno. Za večje kose pohištva, gospodinjskih aparatov in drugo stanovanjsko opremo pa pridejo iz Rdečega križa iskati na dom darovalca. Velikokrat se zgodi tako, da poznamo na terenu potrebo nekoga in ko je to na razpolago, se mu od darovalca pripelje direktno na dom, tako da se niti ne skladišči. Res pa se mi je zgodilo že nekajkrat tudi to, da so mi ljudje pripeljali robo tudi iz drugih mest. Po moji službeni dolžnosti pokrivam cca 10000 občanov, zato zelo dobro poznam vsakodnevno stisko ljudi. Po več kot 30 letih delovne dobe, še vedno ne morem ostati ravnodušna do stisk ljudi, kjer pa so glavne žrtve otroci. In te stiske so vsak dan večje, pomoči potrebnih pa je vedno več. Smilijo se mi otroci "iz daljnih dežel", vendar so tudi naši otroci že lačni! Hudo, hudo narobe je nekaj z našo družbo, če ti iz vrtca ali šole sporočajo, da ob ponedeljkih komaj nahranijo otroke. In hudo, hudo je narobe, da mamica s 3 otroki šteje bombone iz vrečke, da jih bo enakomerno razdelila na vsem trem. In hudo, hudo narobe v naši družbi je to, da moram napisati potrdilo za paket hrane nekomu, ki se pripelje do moje pisarne v novem BMW, da pridejo ženske nadišavljene in oblečene po najnovejši modi zato, ker ima "papirje", da je socialni problem in prejema podporo! Grozljivo! Vendar mi ne preostane nič drugega, kot da to storim. Naša ljuba država še vedno nima pregleda nad resničnimi dohodki prebivalstva in to izkorišča mnogo ljudi. No, kakšni so ti ljudje in kakšen je njihov karakter mi je popolnoma jasno. Tako odvzamejo tistim resnično potrebnim pomoči še nekaj olja, moke, sladkorja, praška, sladkarije otrokom... Zelo sem se razpisala in ne bi rada kvarila božičnega vzdušja, pa bi vam kljub vsemu rada povedala še zgodbo iz preteklega tedna, ki me je globoko prizadela: tri dekleta, najmlajša je v 6. razredu osnovne šole, ostali dve pa pridno študirata. Pred 4 leti je njihov oče storil samomor in zapustil ženi in hčerkam ogromno dolgov. Skoraj so že takrat ostale brez doma, pa je mami uspelo, da je vzela hipotekarni kredit in od države nazaj odkupila stanovanje. Seveda so se s tem dolgovi še povečali. Prevzela je tudi možev manjši lokal, ki se je utapljal v dolgovih. Hčerke so prejemale očetovo pokojnino in štipendijo, vse prihodke so združile na mamim račun, da je lažje "flikala" račune. Mama je delala vse dneve v lokalu, odrasli hčerki pa sta skrbeli za najmlajšo. Prejšni teden pa je mati klonila in jo je od vseh skrbi zadela kap! Leži v komi v Ljubljani, deklata pa so v trenutku ostale brez vsega. Po daljšem pogovoru z njima, smo uspeli takoj nekaj stvari organizirati. Dobile so hrano od RK, Center za socialno delo jima je takoj izdal odločbo za socialno pomoč, najmlajša bo imela brezplačno kosilo v šoli. Sedaj pa je potrebno urediti še vse pravne zadeve. Sestri sta se odločili, da bosta pozabili na ponos in poiskali vse institucije in donatorje, ki bi jima bili pripravljeni pomagati. Odločili sta se, da bosta do mamime vrnitve domov naredili vse, da se poplačajo dolgovi in da se mlajši sestrici omogoči normalno otroštvo. In kako bo z mamico, če bo sploh preživela? Zdravniki so jima že povedali, da bo hroma ali pa umsko prizadeta. Pravita, da nič zato, bosta že zmogli, samo da ostane živa in da bo z njimi. Upam, da vas nisem preveč zamorila, ker pa je bila ta tema odprta, se mi je zdelo primerno, da nekaj napišem in tudi sebi malo olajšam, ker sem lahko to delila z vami. Že nekaj dni namreč skoraj nič ne spim, ker jih imam kar naprej v svojih mislih. Preživite lep in miren dan in bodite vsak trenutek hvaležni za vse kar imate! ursula-ce

22. dec 2008 8:08

Če lahko pokomentiram Uniicefovo oddajo v soboto. Ne bom nič kritizirala oddaje, nastopajočih, Unicefa in podobnih organizacij, ampak dober pokazatelj, koliko ljudje zaupajo tem organizacijam, je zbrani znesek. Kljub temu, da je darovalca sprejela na telefon Helena Blagne, Tomažinova ali Tanko, se je med oddajo zbralo "le" 6.500 eur. V četrtkovih trenjih so za uboga otroka, ki jim je oče pred očmi ubil mater, samo s klici po 42 centov zbrali kar 24.000 eur. matilda

22. dec 2008 8:34

Lidka, Unicef je mednarodna organizacija z relativno jasnimi pravili in relativno dobro kontrolo. Znotraj tega imajo tudi del sredstev, ki so namenjeni za delo ambasadorjev Unicefa. Ambasadroji imajo tudi jasno definirane naloge: ali morajo na leto narediti najmanj toliko obiskov, promotivnih akcij, ali pa morajo zbrati toliko in toliko denarja kar sami. Ko grejo ambasadroji na teren, jim Unicef krije stroške poti in bivanja in verjetno dobijo tudi zmanjšane dnevnice (dnevnica manj hrana). Ampak to so pravila, ki veljajo znotraj cele organizacije. Kot velja tudi tisto, da v bolj razvitih državah unicefi zberejo denar in potem gre kakih 90% od tega za financiranje mednarodnih projektov - kamor spadajo akcije za cepljenje proti tetanusu, akcija za posvojitev otrok, akcije za spalne mreže..... Sama plačujem vse. Ko pride položnica od kogarkoli dobrodelnega (unicef, rk, zpm....)plačam. Nimam časa, da bi se v tovrstnih organizacijah bolj aktivno angažirala in če ne morem dati časa, lahko dam vsaj nekaj denarja. Na misel mi ne pride, da bi se vznemirajala s tem, kdo je komu plačal dnevnico in avion, ne zmrdujem se nad kičasto estetiko karitasa (plačam položnico in to je to), ne da se mi razmišljati o zarotah in o tem, kako se ta denar slabo porablja in kako bi se dalo bolje in skratka...... Kdor misli, da bi znal bolje, je mnogo humaniratnih organizacij, pa se naj vključi. Vendelina jr.

22. dec 2008 8:54

Naj napišem še svoje. nobene položnice, ki je v pošti od dobrodelnih organizacij ne plačam.

Pred leti sem prostovoljno in zastonj delala na RK in marsikaj videla. Pa me je minilo.

Sedaj vse kar ne potrebujem, lepo operem, očistim, zapakiram in odpeljem pomoči potrebnim na dom. Tudi v naši bližini je mnogo takih, ki pomoč v kakršni koli obliki potrebujejo. Jaz sem se odločila po svoje pomagati pomoči potrebnim. Zberem obleko, obutev, kakšen uporaben gospodinjski aparat, omaro....kar se pač najde. Tudi prijatelji mi pomagajo zbirati. Nato to odpeljem k pomoči potrebnim domov. Verjemite, zelo so veseli, čeravno so bili v začetku presenečeni in jih je bilo sram. Ampak zdaj me že malo poznajo in so me veseli. Pa še kako kavico popijemo in se pogovorimo. Z denarjem ne morem pomagati, kupim pa tu in tam mleko, olje, moko, sladkor.....in jim to odpeljem. Mislim, da je tako bolje. Pa še zvem, na katerem področju potrebujejo pomoč. Eni rabijo eno stvar, drugi drugo, niso vsi enaki.

Kyara

22. dec 2008 9:43

Ker nihče ni bil pozoren na tisto, kar sem hotela izpostaviti, ponavljam: ogromno blaga, ki ga v svojih zabojnikih zbere HUMANA in odpelje v tujino, bi lahko ostalo doma, če bi se za podoben način odločila kakšna domača organizacija. Seveda vemo ali lahko izvemo, kje je sedež lokalnega Rdečega križa ali Karitasa in blago odpeljemo tja. Ker pa marsikdo nima časa ali se mu ne ljubi voziti stvari naokrog, profitira Humana, katere zabojnik je v bližini njegovega doma! karlinka

22. dec 2008 10:11

nisem vsega brala, pa naj samo to povem. Z možem sva zbrala igrače s katerimi se naš sin ni več igral. Pa niso ble polomljene in neuporabne igrače. In sva se odločla, da jih pred novim letom neseva na Rdeči križ. Mož jih nese in gospa pa vsa nejevoljne vpraša, da kaj vse ima in , dane ve, če jim pride v poštev. Ne vem kaj je hotla. Kakšno novo barbiko za svojo hčerko, al kaj?! Kaj ne bi mogla vsakemu, ki pride po hrano al karkoli in ima otroke, dat še za njih kaj, da bi dali svojim otročkom za Dedka mraza?! No sem bla tako razočarana in jezna na njeno reakcijo, da bomo drugič raje kam drugam nesli, da bojo dobili res tisti, ki rabijo. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

22. dec 2008 12:00

matilda je napisal/a:

Če lahko pokomentiram Uniicefovo oddajo v soboto. Ne bom nič kritizirala oddaje, nastopajočih, Unicefa in podobnih organizacij, ampak dober pokazatelj, koliko ljudje zaupajo tem organizacijam, je zbrani znesek. Kljub temu, da je darovalca sprejela na telefon Helena Blagne, Tomažinova ali Tanko, se je med oddajo zbralo "le" 6.500 eur. V četrtkovih trenjih so za uboga otroka, ki jim je oče pred očmi ubil mater, samo s klici po 42 centov zbrali kar 24.000 eur. matilda

Matilda, to niso bili euri ampak število ljudi, ki so ali pa še bodo postali "starši otrok sveta". Lp

22. dec 2008 13:13

Na vratih Karitasa saveljske cerkve piše, da ne sprejemajo več oblačil, ker imajo prepolno skladišče?! Meni se tudi ne da vsake vreče z oblekami vozit ne vem kam in tako pač vržem v humanin zabojnik. To velja za odrasle obleke, otroških pa ni nikoli problem oddati. lp ZdenkaG

22. dec 2008 14:07

berny, koliko pa je to finančno, če posvojiš otroka? Mislim, da je to občudovanja vredno dejanje, čeprav je dosti ljudi v Sloveniji, ki tega niso zmožni. res lepo od tebe. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/