Nasilje v šoli

kozamurnik

sporočila: 2311

20. nov 2008 5:48

MamaF,ko bi le vse mame zmogle biti toliko nepristranske kot si ti.V otrokovo dobro! Mi smo v soli zadnjic razpravljali o tem in med drugim izpostavili tudi nezanemarljiv problem video game in TV: otroci so zaradi prezaposlenosti starsev veliko sami,ob nasilnih Tv programih se hitro naucijo, da je nasilinistvo pravzaprav edini(nekaznovani) nacin da uveljavijo svojo.Poistovetijo se z negativnimi junaki,hkrati pa ob pretiranem zascitnistvu starsev vedo, da se jim itak ne bo nic zgodilo, ker se bo : "ati postavil zame". Dokazano je, da so otroci,katerih starsi se veliko ukvarjajo z njimi,z njim spremljajo igre,Tv,se ne prepirajo pred njimi in dosledno preprecijo zacetke agresivnih vedenj(tako, da naslednji dan,ko je otrok dober, ne popustijo) veliko manj nasilni-pa ne mislim nate, mamaF! Ni lahko, ampak vzgoja je ogromna odgovornost in majhno nasilje danes lahko pomeni nebrzdanega , surovega odraslega moza jutri. kozamurnik

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15820

20. nov 2008 10:11

Naš primer:

v tretjem razredu osnovne šole dobilo domov sporočilo, da je naš sin tako udaril sošolca, da mu je prebil ustnico. Voraam otroka, kaj se je zgodilo, povedal je svojo verzijo. Tistega popoldneva nismo debatirali o tem, ali mu verjamemo ali ne, dogovorili smo se, da počakamo naslednji dan, slišimo zgodbo druge strani in razredničarke.

Ko pridem v šolo, se mi razredničarka zahvali, da sem sploh prišla tako hitro. Sem rekla, da mi ni vseeno, kaj otrok počne in da bi rada govorila tudi s starši sošolcam ki ga je sin udaril. Razredničarka je rekla, da ni potrebno, ker so starši poškodovanega otroka rekli, da ni nobenih problemov, da vedo, da so se fantje pač malo stepli in da jim je sin povedal, da je malce izzival in prvi našega boksnil v želodec. Tako se nam je v pogovoru z razredničarko, ki je dogajanje opazila, ko je prišla na vrata, potrdila zgodba, ki jo je sin povedal doma - fantje so se malo zbadali, en je našega v boksnil v želodec, naš je pa odreagiral tako, da je zamahnil s pestjo in zadel sošolca v brado.

 Razredničarki sem tudi povedala, da smo sina učili, da nikdar ne sme napasti prvi, braniti se pa mora.

 

Opisani primer sicer ne sodi v nasilje na šolah, ko nekdo nekoga sistematično maltretira, psihično ali fizično, ampak ge za tisti primer, ko starši rečejo, da so se otroci pač malo stepli. Ampak kdo pravi, da tudi tak spor ne bi prerasel v kaj več, če oboji starši ne bi reagirali, kot smo, in če razredničarka ne bi ukrepala, kot je? Torej takoj, ko je do dogodka prišlo, četudi je šlo za čisto običajen otroški "fight".

 

Ni, sin je danes že odrasel in nikogar ne maltretira.

 

Mamamia

 

 

 

mamamia

mamaF  

član od: 21.1.2008

sporočila: 3340

20. nov 2008 11:00

kozamurnik je napisal/a:
Dokazano je, da so otroci,katerih starsi se veliko ukvarjajo z njimi,z njim spremljajo igre,Tv,se ne prepirajo pred njimi in dosledno preprecijo zacetke agresivnih vedenj(tako, da naslednji dan,ko je otrok dober, ne popustijo) veliko manj nasilni-pa ne mislim nate, mamaF! Ni lahko, ampak vzgoja je ogromna odgovornost in majhno nasilje danes lahko pomeni nebrzdanega , surovega odraslega moza jutri. kozamurnik
Kozamurnik, prav mene si opisala , hotela ali ne. A veš, da letos celo resničnostni šov Kmetija skupaj gledamo. Zakaj? Zato, da smo se ob reakcijah nekaterih tekmovalcev, ki svojimi dejanji (neprestano preklinjanje, ponazarjanje, kako bi nasprotnika "zmečkali", "razbili gobec", metanje kamnov in polen....) nikakor niso vzor za mladino, ki take šove rada spremlja, pogovarjali in debatirali kaj je normalno in dostojnoi in kaj ne. In ko so producenti glavna dva nasilneža kazensko poslali domov, je moj sin ploskal. Veš, koliko mi je pomenilo, ko sem videla, da se mu taki ljudje ne zdijo "carji" in "glavni frajerji", ampak prav obratno! In prav v tej smeri, ki jo nakazuješ v zadnjem odstavku, ves čas razmišljam in na to opozarjam v šoli - nasilje pri osem, deset letnikih še lahko preprečujemo, kaj pa bo pri 18-tih, če se DANES ne soočimo s tem problemom?! Pa še nekaj bo morda koristno za avtorico teme. Jaz sem na sestankih vedno "zasliševala" učiteljice, če je zaradi svojega vedenja moj otrok v razredu odrinjen, se ga izogibajo, ga ne marajo itd. (ker, povem po pravici, včasih, ko sem bila najbolj jezna, bi mu prav privoščila, da ga sošolci kak dan niti pogledali ne bi, da bi na lastni koži občutil, kako nesprejemljivo je njegovo vedenje). Pa je zmeraj prav obratno, vedno je priljubljen, grebejo se, da bi bil z njimi v ekipi, učni skupini in podobno, baje ga imajo radi, ker je smešen, zabaven in ker......ja, tudi ker si upa udariti. O tem sem govorila tudi z nekaterimi njegovimi sošolci, ki jih ima za prijatelje in sem videla, da se jim zdi čisto prav, da se tepejo. Halo???? Če jim odrasli ne pomagamo, imajo otroci dostikrat popolnoma izkrivljen pogled na stvari. Enkrat (v drugem razredu!!) mi je prijatelj mojega sina vneto razlagal, da si je fant, ki ga je moj brcnil in vrgel po tleh, to presneto zaslužil! Halo??? Razlaga je bila, da je tisti fant itak vse zafrkaval in jih "spravljal" ob živce, moj sin pa je na koncu naredil prav, da mu je "zavezal gofljo", kot se je izrazil ta mladenič. IN potem sem še njemu "prala možgane"..... Vidiš, Peka, tudi v tem grmu tiči zajec. To, da tvojega otroka toliko časa nadlegujejo, pomeni, da imajo ti otroci podporo pri sošolcih. Verjetno se ostalim zdijo "carji", ker si upajo "enega malčka" spraviti v jok. IN zato bi bilo prav, da se s problemom tvojega sina sooči ves njegov razred, da se vsem otrokom pove, da ne sprejemamo takega vedenja, da tisti, ki ustrahuje, dela narobe, ne tisti, ki se ne more braniti. In da je stanje ob strani in posmehovanje sošolcu, medtem ko ga drugi tepejo ali zmerjajo, enako napačno in nesprejemljivo kot direktno nasilje! Svetujem ti, da zbereš pogum, poveš to pred vsemi starši na roditeljskem sestanku, saj je možno, da tvoj sin ni edini, ki trpi. Prav je, da se o problemih pogovarjamo vsi skupaj, starši nasilnežev, starši žrtev, otroci in učitelji. mamaF - Mojca Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 20. nov 2008 12:24:04

fresh  

član od: 4.5.2006

sporočila: 1856

20. nov 2008 11:41

No, danes bo tudi oddaja Trenja posvečena temi nasilja med mladnostniki. Do kakšnih kvalitetnih zaključkov najbrž ne bodo prišli, ker je oddaja bolj podobna vaškemu sejmu, ampak za nekatere, ki se jih tematika neposredno dotika, bo pa zagotovo zanimiva. fresh

barbyslo  

član od: 3.1.2008

sporočila: 165

20. nov 2008 11:55

Povsod se sliši Nasilje. Tako so v tej družbi nasilni tudi otroci.Če bi bil osnovni bonton boljši, pravilna komunikacija ,,človeškim mladičom,, naučena in privzgojena, bi bilo pol manj nasilja. Nisem pa prav razumela teme. Ali ga fizično napadata, tepeta in izsiljujeta ali samo besedno zafrkavata. Otroci med seboj morajo sproti iživeti in razčiščevati vsakodnevna dogajanja. Ker jiih starši načeloma poznamo in vemo kakšni so, jim lahko vzbpodbujamo, svetujemo, učimo in usmerjamo. Nekateri starši pa svoje otroke zavijajo v vato in v njihovem imenu po šolah nenehno ,,delajo red,,. Pri nas smo imeli primer, da je oče hčerine sošolke poskušal sam z isiljevanjem in ostrahovanjem otrok , pridobiti za hčero prijateljstvo sošolk. Med drugim je takrat tudi mojo hčero na cesti ,,srečeval,, in jo prepričeval da mora biti prijateljica z njegovo ljubljenko in zakaj ni. Imeli smo ,,cel halo!,, Drugi primer, ko je moj sin stopil med plezanjem po toboganu sošolcu na bundo in mu ponesreči strgal zadrgo, smo celo o tem govorili na roditeljskem sestanku. Nekateri starši resnično pretiravajo in vidijo nasplošno samo sebe in svojega otroka, ga povzdigujejp pred druge in mu nenehno diktirajo in perejo možgane. Ne pustijo jim odrasti in jim nehote onemogočajo da si priborijo sami svoj status med sebi enakimi. Naj otroci sami urejajo stvari. Če so odnosi v mejah normale in ne prehaja vse skupaj čez mero dobrega okusa in s svojimi dejanji ne ogrožajo sebe, druge in okolice, je vse v redu. Otroci odraščajo in tudi vskodnevno pričkanje in dokazovanje je del te poti. Če se motim in so stvari globje, moraš potrkati na druga vrata. barbyslo

Gurenc  

član od: 31.1.2008

sporočila: 68

20. nov 2008 12:11

barbyslo je napisal/a:
Povsod se sliši Nasilje. Tako so v tej družbi nasilni tudi otroci.Če bi bil osnovni bonton boljši, pravilna komunikacija ,,človeškim mladičom,, naučena in privzgojena, bi bilo pol manj nasilja. Nisem pa prav razumela teme. Ali ga fizično napadata, tepeta in izsiljujeta ali samo besedno zafrkavata. Otroci med seboj morajo sproti iživeti in razčiščevati vsakodnevna dogajanja. Ker jiih starši načeloma poznamo in vemo kakšni so, jim lahko vzbpodbujamo, svetujemo, učimo in usmerjamo. Nekateri starši pa svoje otroke zavijajo v vato in v njihovem imenu po šolah nenehno ,,delajo red,,. Pri nas smo imeli primer, da je oče hčerine sošolke poskušal sam z isiljevanjem in ostrahovanjem otrok , pridobiti za hčero prijateljstvo sošolk. Med drugim je takrat tudi mojo hčero na cesti ,,srečeval,, in jo prepričeval da mora biti prijateljica z njegovo ljubljenko in zakaj ni. Imeli smo ,,cel halo!,, Drugi primer, ko je moj sin stopil med plezanjem po toboganu sošolcu na bundo in mu ponesreči strgal zadrgo, smo celo o tem govorili na roditeljskem sestanku. Nekateri starši resnično pretiravajo in vidijo nasplošno samo sebe in svojega otroka, ga povzdigujejp pred druge in mu nenehno diktirajo in perejo možgane. Ne pustijo jim odrasti in jim nehote onemogočajo da si priborijo sami svoj status med sebi enakimi. Naj otroci sami urejajo stvari. Če so odnosi v mejah normale in ne prehaja vse skupaj čez mero dobrega okusa in s svojimi dejanji ne ogrožajo sebe, druge in okolice, je vse v redu. Otroci odraščajo in tudi vskodnevno pričkanje in dokazovanje je del te poti. Če se motim in so stvari globje, moraš potrkati na druga vrata. barbyslo
Se popolnoma strinjam!!! Kje pa je meja, ko se začne psihično nasilje med otroki?? Kaj pa sploh je bilo v danem primeru psihično nasilje nad otrokom iz vrst 8 ali 9 letnikov? Preobčutljivost mamic je včasih pretirana in kot sem že omenila, otroci se bodo med seboj zmenili........starši pa se sekirali.... Gurenc

mamaF  

član od: 21.1.2008

sporočila: 3340

20. nov 2008 12:40

Gurenc je napisal/a:
Se popolnoma strinjam!!! Kje pa je meja, ko se začne psihično nasilje med otroki?? Kaj pa sploh je bilo v danem primeru psihično nasilje nad otrokom iz vrst 8 ali 9 letnikov? Preobčutljivost mamic je včasih pretirana in kot sem že omenila, otroci se bodo med seboj zmenili........starši pa se sekirali.... Gurenc
Tudi to je res, včasih kakšni starši ne pustijo otroku, da sam gradi odnose z vrstniki. Vendar pa stvari, ki gredo predaleč odgovorni starši ne moremo kar ignorirati. Kaj je to predaleč? Če ti otrok prihaja domov slabe volje in dan na dan objokan, ker se nekdo spravlja nanj, pa zaradi tega noče v šolo ali si vsako jutro zmišljuje najrazličnejše bolečine, samo zato, da bi lahko ostal doma, boš verjetno reagiral drugače kot takrat, ko bo otrok domov prišel s potolčenim kolenom, pa ti bo na vprašanje, kaj se je zgodilo, odnahnil z roko in neprizadeto povedal, da sta se s sošolcem xy pač nekaj skregala in še stepla. V prvem primeru se otrok počuti ogroženega, negativni vpliv zbadljivk in podobnega psihičnega nasilja ne pojenja, otrok se začne zapirati vase in ga je vsak dan strah, kaj bo sledilo v šoli (ali na ulici). Dogajanja ne more več sam obvladovati, zato se v stiski obrača na nas, da mu pomagamo, ga zaščitimo oz. rešimo pred terorjem. V drugem primeru je otrok svojo težavo s sošolcem sam rešil, se pomiril, naslednji dan bo šel v šolo brez problemov. Da nam vedeti, da naše pomoči ne rabi, ker je trenutni spor sam rešil. Zdaj pa: vzorci reševanja sporov pa niso povsod enaki in včasih še zdaleč ne sodijo med sprejemljivo obnašanje. Tako moramo tudi v drugem primeru paziti, da otroku reševanje problemov s pestmi in razbitimi koleni ne postane nekaj ppolnoma normalnega. Dati mu moramo vedeti, da se v svetu vsemu, kar nam trenutno ne ustreza pač ne moremo zoperstaviti samo s pestmi in zmerjanjem. Pokazati mu moramo, da smo tudi sami velikokrat jezni, pa zaradi tega še ne premlatimo vsakega uslužbenca za "šalterjem", ki nas pošilja od vrat do vrat ali šoferja, ki nas prehiti "v škarje" in podobno. Torej, otroci se morajo sami naučiti reševati spore, vendar je naša pomoč včasih neizogibna, že zato, da mu pomagamo iskati prave, nenasilne in družbeno sprejemljive načine. mamaF - Mojca

mizarka  

član od: 24.5.2006

sporočila: 988

20. nov 2008 13:41

Med psihično nasilje spada:

-skrivanje copat,

-odmikanje zveskov oziroma  odmikanje mize od nekoga

-če na letovanju z nekom nočeš biti v sobi

-če mu rečeš kako je oblečen, starokopitno, grdo, slabo,

-če rečeš kakšen je glede frizure ali kaj podobnega

Pa ne se smejati, te stvari so bile včasih čisto nekaj vsakdanjega, v zdajšnem času pa ni več tako, zaradi tega, takih stvari, ti lahko otroka po dopolnjenem 14 letu starosti pošljejo v popravni dom(besede uslužbenke centra za socialno delo), v kolikor pa je mlajši pa ima več možnosti med njimi stalni nadzor strokovne osebe.

Meni so se zgornje zadeve vedno zdele povsem normalno dogajanje v času odraščanja, žal pa to ni bilo sprejemljivo za eno mamico, tako, da je zadeva bila  oziroma je postala zelo resna.

lp

mizarka

Sporočilo je spremenil(a) mizarka dne 20. nov 2008 13:43:26

jasna1  

član od: 24.9.2005

sporočila: 1986

20. nov 2008 19:28

Imaš kakšne novice, Peka?

jasna

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
malo za hecmišzmoke
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti