Taščica

27. okt 2008 11:19

Res sem vesel Mamamia, da je pri tebi tako in tudi dobro vem, da si za to morala kaj potrpeti in odbijati napade. Glede otrok pa, ja tudi moj sin je doma povsem zadovoljen in srečen, hči pa tišči in tišči stran. Kljub temu, da smo od prestolnice oddaljeni zgolj 30 km ima že drugo leto stanovanje v Lj, ker , da tako lažje študira. Tako da zgleda, da punce rajši frlijo po svetu in so zelo rade "samostojne". LP hedonist

27. okt 2008 11:25

Tudi jaz se pridružujem tistim, ki jim je v veselje  taščo  srečati že zjutraj. Za njo je že jutranji planinski vzpon, ko se jaz komaj skobacam iz postelje. Nalezem se njene dobre volje in energije, ki jo prinese s seboj.

Bi napisala vse tisto, kar je Mamamia, ker to res drži. Malce strpnosti, dogovarjanja, predvsem pa ljubezni in spoštovanja pa gre. Bistveno več je plusov, kot minusov v našem skupnem življenju.

Res  je, da je precejšen podvig na začetku sprejeti drug drugega, takšnega kot je. Tu  je potreben precej visok prag strpnosti in tolerance. Povedati na primeren način, kar nas moti. Ne smemo od partnerja zahtevati neke ultimativne izbire med "njo in mano". Sprejemanje ljudi in stvari takšnih kot so, se je treba naučiti. Ni najbolj enostavno, ni pa nemogoče (če se hoče).

 

 

barbara9

27. okt 2008 12:04

Draga resica. Nasvet dvakratne tašče, prepozno ste se lotili težav.Od začetka bi morala na svoje,tašče smo take, da v dobri veri lahko naredimo veliko škode.Pogovor, pogovor,ne prekladati težav.Je normalno in potrebno da pride do konflikta, le rešiti ga je treba znati.Sama jih postim na miru. Ne posiljujem jih z kakšnimi uslugami,le na kosilo jih povabim, če se že oni ne,največkrat se zgodi obratno.Povedala sem jim, če kaj rabite veste kje sem.Tisti pregovor drži,mladi naj živijo tako daleč, da na moreš z copati k njim in tako blizu da lahko varuješ otroke.Zmotilo me je to, ko praviš moji so nama pomagali,sedaj se seliva k njim.Meni se to ne zdi dobra rešitev Tu so tvoji, ki so bodo tvojemu možu tašča tast. Čeprav praviš,da jih ima rad. Prišel bo dan, ko ne bo tako mislil.Hudo je za družinico ki živi v takem okolju, poznam kar nekaj takih.Drži kot pravijo nekatere vsak primer je induvidum, ker smo različni. Vse dobro vam želim. adalbert-a adalbert

27. okt 2008 13:01

K mojim se selimo samo začasno,ker čez noč ne moreš do stanovanja.sva pa oba ,da se čimprej najde kakšna rešitev,da gremo zase....vem,da bo težko ,vendar sva še mlada,za nama je že kar nekaj težkih preizkušenj,zato tudi to jemljeva kot izziv.....izzivi nas pa krepijo...., RESICA

27. okt 2008 15:06

draga resica.držim pesti da boste vse kmalu rešili in da boste vsaj normalno lahko komunicirali z drago taščo tudi jaz sem imela slabo izkušnjo pa moram rečt da smo to dokaj uspešno rešili.moja tašča je ko sva takrat še z fantom začela hodit je bila mnenja da sedaj pa ona lahko diktira kaj bova počela oz kaj bomo počeli im v dobri veri da dela prav je začela govorit kam vse bi pa mi šli ko pa sem jaz opazila da se vse to njeno dirigiranje stopnuje v vse smeri sva se z mojim dragim počasi začela izmilkat in iskat izgovore ki je ne bi tako prizadeli saj veš navezanost na sin i.t.d.reakcija je pa bila ta da je začela njega klicarit tudi po 10x dnevno kar tak ,,kaj pa sedaj počneš,,,, ti klici pas so bili pogosti sploh ob koncih tedna tako da sva izkljaplala telefone,tudi ko smo sezmenili kdaj prideva na obisk je bilo vsaj 5 telefonov preden sva do tja prispela če pa sva dejala da naju ne bo so prišli oni k nama brez uprašan če imava pa midva mogoče kake druge plane...nato sem zanosila in teror se je stopnjeval vsaj tako sem jaz takrat situacijo občutila tudi dihat nisva mogla,,ni pomagalo niti to da ji je fant rekel da pač rabiva tudi nekaj časa zase.ko pa je začela širit laži kako da sem jaz nasramna do svoje mame pa mi je prekipelo!!!!in sem jo poklicala in ji z mirnim glasom vse lepo povedala in to brez žaljivk in kakor koli drugače kot z lepo besedo je bila ves čas tiho in ni rekla ničesar ker je vedela da je storila veliko napako,.potem je ona poklicala sina in mu je samo dejala da sem jo okregala pa jo je samo vprašal zakaj pa ,pa mu je dejala da se bo potrudla in nama dala malo miru .res ni telefon zazvonil 14dni potem pa ga je spet poklicala kot da se ni nič zgodilo od tega je kakih 5 let in moram rečt da sedaj ni nobenih pritiskov in teženja več ker dobro ve da pridemo ko lahko in da se čist dobro razumemo čeprav ji tistih besed nisem pozabila ampak zaradi ljubega miru se normalno obnašam do nje in ona do mene tudi saj ve da pač ne more ona vodit našega življenja.taka je moja zgodba z mojo TAŠČO, UPAM DA se bo tudi vaša zgodba srečno končala.lp kleokleo kleokleo2003 Sporočilo je spremenil(a) kleokleo2003 dne 27. okt 2008 15:08:28

27. okt 2008 15:16

He, he. Moja, bivša tašča, ni nikoli živela z nama, vtikala in podtikala pa je kolikor je le mogla in znala. Enkrat je zdramatizirala, da jo duši in so jo peljali na Golnik, še dobro, da njen bratranec dela tam, da so jo vzeli za eno noč... Pa še milijon takih zadev... No, zdaj je ex, veliko tudi zaradi tega, ker moj ex mož ni povlekel ne z meno ne z njo, pač pa čakal, da mine ali karkoli že. In pri takšnem moškem dogotrajno... Ni rešitve... Jaz sem happy, da je vse za mano. Ona še vedno nagaja, recimo kupi tamali jopo, pa ji razloži, da jo mora met sam pri očiju, ker je jaz morda ne bom vrnila. Halo??? No, pa je spet na ex možu, ker ne naredi reda... lidka [sonce]

27. okt 2008 17:15

ja lidka tale pa je prava kajne res dobr da je ex kleokleo2003

27. okt 2008 22:20

Pri nas je premalo spoštovanja v medsebojnih odnosih. Starši si velikokrat lastijo svoje otroke in jim ne zaupajo. Ko odrastejo jih velikokrat ne spustijo iz svojih krempljev in jim želijo diktirati življenje. Pričakujejo, da jih bodo ubogali in jim ne pustijo da živijo svoja življenja. Ko se naši otroci odločajo za samostojna življenja jih prevečkrat imamo za nedorasle in nebogljene. Z svojim dejanji jim do lastnih izkušenj v odločitvah ne pustimo, ker jim hočemo vsiljevati svoj način življenja, svojo izkušeno pamet. Ponujamo jim zgornja nadstropja hiš, kupujemo stanovanja in čuvamo njihove otroke. Tako v nehote v zameno pričakujemo, da nas bodo ubogali kadar se nam bo zahotelo. Po eni strani so razvajeni, po drugi pa se bojujejo za svoj lastni prostor pod soncem stran od svojih staršev. Krivi smo pa vsakem primeru sami, ker jih ne naučimo samostojnosti in posledic svojih lastnih dejanj. Ko se življenje zaplete zaradi takih ali drugačnih malenkosti se prej ali slej vsak tak odnos skrha. Ko se dva odločata za samostojno življenje, mora ta biti res samostojno. Brez tašč, tastov, stricev in tet ki jim v vsakdanjem življenju prevečkrat odnašajo riti in jih porivajo, da bi le bili uspešnejši kot drugi. Naj začnejo na začetku. Otroke naj vzgajajo sami in jih vozijo v vrtec, kot smo jih mi, da se tudi vnuki naučijo sami poskrbeti zase.Tako bodo bolj socializirani in bolj uspešni med sebi enakimi. Naj se mladi sami znajdejo, najamejo stanovanje, plačujejo račune, kuhajo in skrbijo sami za svoje družine.Naj se ljubijo s svojimi partnerji katere so izbrali in svoje probleme rešujejo sami. Kadar bodo želeli pomoč ,,nas izkušenih,, bodo sami prosili zanjo in jo z seveda tudi dobili. Od nas staršev je odvisno kako se razumemo z svojimi otroci in njihovimi partnerji. Če jim pustimo živeti so zadovoljni in se z veseljem vračajo k nam. Naj zaživijo svoja lastna življenja, naj si obrusijo osebnosti in cenili bodo vsak svoj uspeh. Mi pa bomo ponosni na njih in jih bomo lahko podpirali v njihovih pametnih odločitvah. Otroci naj imajo svoj lastni jaz, naj bodo uspešnejši in drugačni od nas. Spoštujmo jih in podpirajmo pri njihovih odločitvah čeravno se nam včasih zdijo napačne. Nikoli ne vemo kako se življenje obrne... Pa srečno vsem tistim ki so ali še bodo prerezali popkovino in si ustvarili svoje lastno zavetje v katerega se bodo z veseljem vračali.. barbyslo

28. okt 2008 5:03

mamamia je napisal/a:

So pa zanimive odločitve otrok: sin bi kar živel doma, hči pa niti po naključju....   mamamia mamamia

 

Saj veš mamamia, sinkoti so vedno radi v bližini mamice Pri nas je pa tako- sestra bi šla stran, jaz pa bi ostala doma ("da se lahko kadarkoli priklopim mami na zizek", vedno rečem v hecu). Ne predstavljam si, da bi šla od doma... Že prespati nekje drugje je zame moralna kriza (razen na dopustu, tam še gre).

Lep dan in veliko se smejte

28. okt 2008 19:50

Sploh ne bom brala prejšnjih postov, ampak bom povedala samo kar si jaz mislim o taščah. Tašča se mima nobene pravice vmešavati v tvoje življenje in življenje tvoje družine. Popolnoma nobene. Nobene! Pa naj je še tako dobrohotna! Iwana