Pustni krofi

3. mar 2003 9:49

HVALA!! Hvala vsem, ki ste prispevali recepte, trike in nasvete! Tako dobrih in lepih krofov pa še ne. Uporabila sem Mojčin recept (MM) in krofi so bili zelooooo okusni in seveda sem upoštevala vsa navodila, tako da so krofi bili tudi rahli in zelo lepi. Jaz sem testo mešala ročno (moja stara mama je govorila, da se ga "klanfa") mislim, da se tako izogneš zraku v testu..,Testo sem vzhajala 1 uro, razvaljala na cca 1,5 cm debelo in izrezala krofe z obodom (sem probala tudi delat kroglice in ni bilo nobene razlike). Tako izrezane krofe sem spet pustila vzhajat skoraj celo uro in sem jih potem ocvrla. Imeli so skoraj matematično natančne vence . Aja, v olje sem jih dajala navzdol s stranjo, ki je bila med vzhajanjem na vrhu. (ja, res.. čisto vse trike sem upoštevala). Polnila sem jih že ocvrte. Resnično hvala vsem, ki ste prispevali. Janja Zorko

3. mar 2003 15:53

ribici! Ravno danes mi je mami poročala, kako naredi krofe po 2 skupaj. Namaže ju z rahlo stepenim beljakom in nato kupček marmelade in zlepi.

3. mar 2003 22:21

Moji krofi so bili težki, v olju so se preveč potopili in tako bili brez venčka. Tudi ocvrti se mi zdijo težki na otip. Delala sem po s. Nikolini. Dodala pa sem malo več vanilija in še limonin sladkor, zato pa manj sladkorja. Ali je to vzrok???

3. mar 2003 23:09

Nocoj sem cvrla po receptu gospe Marinke. NORO dobri. Res. Polnila sem jih z vanilijevo kremo gospe Lence. Namazala pa s stopljeno čokolado, vendar mi ravno to, ni na pogled lepo uspelo. Prosim za nasvet, s čim namažete ta čokoladni preliv, da je lepo raven...Tanja

4. mar 2003 8:43

Pri nas v pekarni prodajajo krofe s kokosovo kremo (mislim da se jim rece Tvojih ali Mojih 5 minut) in te imam najrajsi. A ima kdo mogoce recept za taksno kremo? Lea79

4. mar 2003 10:58

V nedeljo sem delala krofe. Uspeh pa je bil prav skromen: bili so majhni, tezki, brez okusa .... nekaj grozljivega, ceprav sem upostevala vse vase nasvete. No, letos se vsaj niso odpirali. Danes bo mami poslusila znova, saj je bila vceraj pri solskih sestrah (nunah) na intenzivnem tecaju cvrtja krofov in so danes cel dan telefonsko na razpolago za raznorazne nasvete. Morda se ji pa bodo koncno posrecili! ribica

4. mar 2003 12:16

Testo za krofe ne sme vsebovati veliko maščobe in ne sladkorja. Če je teh sestavin preveč so težki, mastni in nimajo vencev. Testo za krofe ne sme biti zelo dobro, to pomeni nič dobrih sestavin v testu. če se vam zdi testo premalo sladko (7 dkg na 1Kg moke) lahko v mleku raztopite natren ali saharin. Najlepši so, če vsakega posebej premesite še z roko, preden ga daste vsajat in kasneje polnite. Če pa želite polniti prej, pa se sme testo samo malo pomokati ko se valja in nato ko pokrijete polovico z drugo polovico, je potrebno okrog z prstom stisniti in nato še enkrat obrezati. Mislim da so luknje v krofu zaradi tega, ker so preveč vzhajali. Tudi če so prej polnjeni je luknja okrog marmelade, ker je marmelada težka. Za krofe, kakor tudi za potico je potrebno veliko izkušenj in dober recept, da uspejo, pa še takrat se včasih ponesrečijo. Nikar ne obupajte! Veliko kuharskih užitkov želim vsem! Mojca

4. mar 2003 12:42

Na zacetku mojih »poskusov« priprave kvasenega testa, se mi je parkrat zgodilo da sem spekla zidake. Problem je bil vedno pri tezkih testih – z veliko sladkorja, jajc in mascobe – ki so bili skoraj sinonim za sizifovo delo. Nisem ravno specialist za krofe, ampak ker se ucim na lastnih napakah bi rekla da je bil pri tebi problem v kvasu in/ali previsoki temperaturi. Kadar delam kvaseno testo vedno pripravim kvasni nastavek, kvas raztopim v malo mlacnega mleka ali vode (0,5 dl), dodam zlicko sladkorja in malo moke, premesam in pustim 10-15 minut da se zapeni in naraste. Tako sem prepricana da kvas res deluje. Medtem segrejem preostalo mleko, v njem raztopim sladkor in sol, dodam maslo in segrevam da se le-to raztali, ohladim na telesno temperaturo, dodam rum in rumenjake - dobro premesam. Tako so vse sestavine ogrete, in ne more se mi zgoditi, da bi dodala prevroco tekocino v kvas. Kvas je v bistvu skupek enocelicnih gljivic, ki potrebujejo za svojo rast hrano (ogljikove hidrate – moko in sladkor), vlago in primerno temperaturo (20-37 °C). Previsoka temperatura te kvasovke ubije, medtem ko nizka samo upocasni njihovo delovanje! Naslednja pomembna stvar pri kvasenem testu je, da je res dobro pregneteno (pri krofih kjer je testo mehkejse pa sklofano, s kuhalnico bolj sekamo testo in ga ne dvigujemo previsoko, da ne vtepemo prevec zraka). Z gnetenjem dosezemo nastanek glutenske mreze, ki daje testu ogrodje. Vem da je tole precej nerazumljivo, zato bom poskusila opisat na primeru priprave seitana. Seitan – psenicno meso – lahko pripravimo iz cistega glutena ali pa iz navadne psenicne moke. Iz moke tako, da najprej zamesimo testo, ga pregnetemo in nato gnetemo v vecji kolicini vode, da izperemo ven vse ogljikove hidrate, ostanejo samo proteini. Ce ce testa ne pregnetemo dovolj, se bo manj proteinov povezalo med seboj in dobili bomo zelo malo ali celo nic seitana. V kvasenem testu je v taksni glutenski mrezi ujet ogljikov dioksid, ki nastane pri fermentaciji skroba s kvasovkami, zato testo tudi naraste. Kdaj je narastlo dovolj lahko preverimo ce z vlaznim prstom vtisnemo v testo kak centimeter globoko. Ce se testo kmalu vrne v isti polozaj (vdolbine ni oz je bolj plitva) pustimo da vzhaja dalje, ce vdolbina ostane kakrsna je, pa je testo dovolj vzslo. Ce pustimo da testo vzhaja predolgo se taka glutenska mreza raztrga. Ko ga potlacimo nasim pridnim kvasovkam prinesemo novo hrano (ker so se medtem ze namnozile, je drugo vzhajanje hitrejse). Cas potreben za vzhajanje (prvo ali drugo) pa je tezko napovedat. Prvo vzhajanje je lahko eno ali dve uri, lahko pa tudi vec. Drugo vzhajanje je priblizno polovico prvega. Upam da sem napisala vse skupaj dovolj razumljivo. Morda bi za zacetek uporabili raje manj bogato testo, krofe pa napolnili sele po cvrenju. Potem ko vam enkrat ratajo pa ponovno v boj. LP, R.