Male žlehtnobe pridnih gospodinj

7. jun 2008 20:40

Pa še ena kuharska; nekdo se je nekoč pritožil čez moj tiramisu, da ni dovolj sladek in to ne prvič, pač pa se je to ponavljalo. In ga temu primerno ni dobil niti košček, ker sem ga iz maščevanja naekrat sama pojedla ves pekač. Mi je bilo slabo za umret, ampak delovalo je pa. Moje kuharije in pekarije se ne splača šimfati, še posebej, če ta oseba ne zna niti štedilnika prižgati. Nekaj jedi je romalo tudi direktno v smeti.

Loni Makaroni

Sporočilo je spremenil(a) Loni dne 07. jun 2008 21:14:52

7. jun 2008 21:33

Mislim, da sn hodla nekje v 7. razred, ko sn bla sn pri dedeku (na kmetih) na počitnicah in sn spekla biskvit. Sneg in vse sn pajtlala z vilico, roka mi je skoro odpadla, ampak ... hotla sn pokazat, kaj smo se pri gospodinjstvu učili. Vse mi je fajn uspelo, le dedeka nisn mogla prepričat, da bi toto žuto zadevo dal v usta. Je reko, da tega še pes ne bi hoto jest. S punim talarjem biskvita sn šla ven k Medotu ... pa res ni hoto. Sta bla navajena na meso, dedek in pes. tumpika

8. jun 2008 7:44

Moja soseda je imela takega fajn dedca, ki ni bil za nobeno stvar "ta pravi". Uboga se je mučila z njim, da bi ga kaj kao naučila in da ne bi vsako stvar šinfal. Pa sve stopile v akcijo. Jedi mu je vedno morala postreči, kot da je v nobel hotelu. Enkrat pa sem jo napeljala, da je skuhala kosilo, sebi in otrokoma postregla, možu pa dala na krožnik slamo in seno. Ne boste verjeli, kako debelo je pogledal in od šoka ni niti pokomentiral. Žena je pa lepo elegantno sedela pri mizi z otrokoma in uživala s kosilom, čeprav se je od pridušenega smeha skoraj zadavila. Rekla mu je, da nima tečaja iz strežbe in niti kuharske šole, da njemu itak ni nič dobro, kar skuha in da gospod naj izvolijo v menzo, ker se bo drugače zastrupil z njeno hrano.

To je toliko upalilo, da si je od tistega časa vedno sam postregel in ni več toliko šinfal njeno jesti.

Potem pa se drugo leto slučajno najdemo v kampu ne dopustu. Pa smo se odločili za skupno večerjo, ki jo bo ona skuhala. Vse je bilo dobro, vendar je njeni mož začel skakati, češ da je dala česen na zeleno solato ko ve , da ga on ne prenese. Pa česna sploh ni bilo gor. No jaz sem jih povabila drugi večer pred naš šotor na večerjo. Ker sem vedela, da ne mara testenin, sem lepo naredila makaron flajš in velikansko skledo zelene solate, na karero sem narezala celo glavico česna.

No naj skrajšam. Njeni mož je tako hvalil mojo solato in makarone, češ, da kaj tako dobrega še v življenju ni jedel. Zastonj smo ga prepričevali, da je gor česen. Po njegovem ga ni bilo in zato je moja solata boljša od solate njegove žene, ki ga stalno zafrkava in mu česen da gor.

konec pa je tak, da sta se po enem letu ločila in sedaj ima drugo, ki ne zna niti kuhati, čistiti in še manj likati in mora vse sam narediti, hehe

Še poln arzenal imam takih, kaj smo našpičili, in to od otroštva naprej. Pa drugič kaj več.

Kyara

8. jun 2008 23:41

Ko je imel moj oče 40 let (kar nekaj let nazaj), smo povabili celo familijo domov na kosilo. Po goveji juhi je bilo na vrsti meso več vrst, med drugim tudi govedina in hren. Hren je bil narejen kot neke vrste omaka, z dodanim naribanim jabolkom, žličko sladkorja in žličko drobtin. In moji sorodniki tisto jedo in en stric naenkrat začne hvaliti tisti hren na vse pretege. Nakar še drugi probajo in so bili vsi navdušeni. "Ta je pa dober", pravi en stric "ponekod dajo noter tudi jabolko, tisto pa ni dobro!" In je zajel polno žlico hrena z jabolkom. "Eni dajo tudi sladkor in drobtine!" pravi drugi in zajame taisti hren. "S sladkorjem in drobtinami je sploh zanič!" Atina