Radioaktivna hrana

Pozdravljeni!

Pošiljam zanimiv članek, ki sem ga dobila po e-mailu. Se kar zgroziš.

Radioaktivna hrana na krožniku?

Sanja Lončar, Aura, marec 2008

Te dni veliko beremo in poslušamo o prodaji kloniranega mesa – novega dokaza izprijenosti Američanov in še enega na dolgem popisu razlogov, zakaj je boljše, da na meso pozabimo.

Vse se uničuje sámo pravi pregovor, zato tudi na to novico gledam kot na dobro novico.

Očitno je ena civilizacija v zatonu… In boljše je, da jih ustavijo lastni »izumi« kot da bo moral ostanek sveta skrbeti za to.

Tisto, kar me veliko bolj skrbi je novica, ki jo v Sloveniji še nismo imeli priložnost slišati. Gre za podatke o nenehnem porastu radioaktivnega obsevanja hrane. Poskusite uganiti kdo se je tega spomnil? Ne bo treba dolgo ugibat.

Na to idejo so prišli (spet) Američani že leta 1950, vendar se je uporaba te tehnologije močno razširila šele v zadnjih letih.

Gre za radioaktivno obsevanje hrane z X-žarki z močjo 5 MeV, gama žarki, ki jih emitira radioaktivni izotop kobalt-60 ali elektronski žarki, ki jih producirajo linearni akceleratorji (pospeševalci?) z močjo do 10 milijonov elektron voltov (MeV).

Mednarodna nevladna organizacija Food & Water Watch (www.foodandwaterwatch.org) redno spremlja dogajanja na tem področju in na svojih straneh objavlja tudi detajlna poročila z vseh koncev sveta.

V njihovem poročilu boste lahko prebrali podatke o vseh postrojenjih, podjetjih, ki se s tem ukvarjajo in stanjem regulative na tem področju v različnih državah.

Tisto kar nas, navadne smrtnike, najbolj zanima je vprašanje, kakšna je možnost, da tovrstna hrana zaide tudi na naše krožnike.

Na kitajskem imajo več kot 50 obsevalnikov hrane, ki je namenjena izvozu. Leta 2001 so na ta način obdelali 80.000 ton izdelkov, leta 2005 že 140.000 ton, ocenjujejo pa, da se današnje številke še naprej skokovito višajo in da lahko govorimo že o 200.000 ton takšnih izdelkov.

Obsevanje predvsem uporabljajo, da bi onemogočili kaljenje česna (mogoče je to odgovor, kako je kitajski česen v naših trgovinah tako čarobno bele barve in vedno čvrst). Po tem postopku obdelujejo tudi, polenov prah, začimbe, posušeno zelenjavo in zdravilne rastline (!!!).

Zakonodaja dovoljuje tudi obsevanje oreščkov, sadja, zelenjave, zmrznjenega mesa, žita in žitnih izdelkov ter termično obdelanega mesa.

Po kapacitetah za obsevanje je tudi Indija zelo visoko. Trenutno obstajata dva postrojenja ob Bombaju ki imajo skupno kapaciteto obsevanja zelišč in zelenjave 40 ton na dan (načrtujejo gradnjo še treh). Lahko izračunamo, da gre z indijskega trga v svet več kot 14.000 ton radioaktivno obsevanih izdelkov.

Indijske oblasti so do sedaj dovolile obsevanje čebule, krompirja, riža, začimb, posušenih plodov morja, rozin, fig, dateljnov, sveže morske hrane, zamrznjene morske hrane, mesnih izdelkov in manga.

Marca 2006 je predsednik Bush obiskal Indijo in je s predsednikom vlade Manmohanom Singhom dosegel dogovor o obsevanju sadja in zelenjave za izvoz. Bush je ob tem izjavil, da Američani »komaj čakajo, da ugriznejo v Indijski (obsevani) mango!.«

V Iranu se znanstveniki ukvarjajo s tem, kako bi z uporabo radioaktivnega obsevanja zmanjšali onesnaženost škampov z nevarnimi bakterijami. V ta namen se sedaj uporabljajo kemikalije, znanstvenikom pa se zdi obsevanje boljša rešitev ( No, kot vidite, človek marsikaj izve, če zna brati med vrsticami. Kot prvo, da so škampi nosilci nevarnih bakterij, kot drugo, da to »težavo« rešujejo z nevarnimi kemikalijami, v primerjavi s katerimi se še radiacija zdi manjše zlo!)

Pakistan gradi dva obsevalnika v mestih Lahore in Karachi. Pakistanska komisija za atomsko energijo, v sodelovanju z Pakistanskim svetom za razvoj kmetijstva načrtuje gama obsevanje riža, žitaric, sadja, zelenjave in začimb.

Mehičani so hrano začeli obsevati leta 2007. Predvsem gre za obsevanje sadja namenjenega izvozu v ZDA (mango, mandarine, grenivke, guava...)

Južnoafriška republika obseva sadje namenjeno izvozu v ZDA in Evropo.

Kot obetavne države za postavitev novih obsevalnikov so na mednarodnem srečanju v Maleziji leta 2006 označili naslednje države: Egipt, Iran, Moldavijo, Pakistan, Filipine, Poljsko, Saudsko Arabijo, Sirijo, Tunizijo in Vietnam.

In na koncu, poglejmo še v zibelko tega zla – na trg ZDA. Tam imajo 50 postrojenj za obsevanje, vendar večino uporabljajo za obsevanje medicinskih potrebščin (!) in drugih izdelkov. Obsevana živila pa predvsem uvažajo.

Zakonodaja v ZDA zahteva označevanje obsevanih izdelkov, zato se jim potrošniki izogibajo. Vendar tudi tam je veliko lukenj v sistemu. Razen »ilegalne« prodaje neoznačenih živil, luknjo predstavlja tudi uporaba začimb in dodatkov. Ker začimbe in prehranski dodatki predstavljajo majhen odstotek sestavin, uporabo obsevanih ni nujno označiti. Tudi pri strežbi že pripravljene hrane označevanje ni nujno.

Potrošniki tako niso v poziciji, da bi vedeli kaj uživajo v restavracijah, menzah, bolnicah, domovih za ostarele in na drugih mestih, kjer tovrstno označevanje ni obvezno.

Da interesi države ne postavljajo varnost državljanov na prvo mesto, priča tudi poteza FDA, ki je avgusta 2005 dovolila obsevanje školjk, kljub temu, da so laboratorijski testi pokazali potencialno tveganje. Prehranjevanje živali z obsevanimi školjkami je produciralo kemikalije, ki jih znanstveniki povezujejo z genskimi poškodbami pri živalih in pri ljudeh. Ob tem je bila izdaja tega dovoljenja povezana z vrsto kršitev varnostnih smernic, ki jih je predpisala sama FDA.

Trenutno pred FDA čaka na odobritev tudi obsevanje otroške hrane, pripravljenih gotovih jedi in morskih specialitet.

Kako je v Evropi?

Zagotovo ste se že zalotili v preštevanju, koliko hrane iz omenjenih dežel prihaja tudi do vas. Zdaj, ko smo na področju brez meja, je brezmejna tudi izmenjava dobrin. Zato je še najbolj zanimivo vprašanje, koliko radioaktivno obsevane hrane je v Evropi.

V omenjenem poročilu lahko preberemo, da je Evropa do nadaljnjega prepovedala izdajanje novih dovoljenj za obsevanje. Razlog temu so znanstvene ugotovitve o škodljivih kemikalijah, ki se tvorijo v obsevani hrani. Med tovrstne radiolitske produkte sodi tudi Cyclobutanon, ki ga povezujejo z genskimi poškodbami.

Vendar pozor. V poročilu piše, da so prepovedane nove odobritve. Koliko izdelkov pa je do sedaj že dobilo odobritev, pa je povsem drugo vprašanje. Vemo da je Francija dovolila obsevanje zamrznjenih zelišč, česna, čebule, kazeina, jajčnih beljakov, zamrznjenih škampov, perutnine, zamrznjenih žabjih krakov in še vrste drugih izdelkov. In če so dovoljene v Franciji, potem jih nihče ne more ustaviti, da bi končali tudi na polici vaše trgovine.

Radioaktivno obsevani izdelki bi morali biti označeni… Kako označevanje funkcionira v praksi, pa nam pove primer Anglije in Irske, kjer so se oblasti odločile pregledati živila. Oba poročila navajata, da so našli kopico obsevanih živil, ki so bila v prodaji brez kakršnikoli označb. Polovica prehranskih dodatkov, ki so jih testirali je bila ali obsevana ali so v njih našli obsevane sestavine.

Na Irskem so pod drobnogled dali tudi testenine in odkrili 14 obsevanih izdelkov. Na nobenem ni bilo oznake, da bi bili obsevani (poročilo sta objavili organizaciji Food Safety Standards 22. novembra 2006 in Food Safety Authority of Ireland, marca 2006).

Da v Evropi nismo varni pred tovrstnimi obdelavami hrane priča tudi podatek, da v mednarodnem združenju za obsevanje (IIA) v katerem sodeluje 38 podjetij iz 16 držav, 39% vseh članic prihaja iz Evrope! Pomembno je tudi delovanje Mednarodnega sveta za obsevanje hrane (International Council on Food Irradiation ICFI), ki lobira v interesu omenjene industrije.

Medtem, ko vi berete te vrstice in se sprašujete, kako je sploh možno, da kaj takega obstaja, njihovi predstavniki z vsemi močmi lobirajo pri svetovnih organizacija kot so WHO, FAO, IAEA in podobne. Svetujejo tudi telesu združenih narodov Codex Alimentarius Commision, ki je leta 2003 sprejela priporočilo te skupine, da dovoli obsevanje vseh vrst hrane, z vsemi potrebnimi dozami radioaktivnih žarkov. In kaj si pod »potrebnimi« dozami predstavljajo!?

Verjeli ali ne: Ameriški predpisi dovoljujejo doze obsevanja hrane, ki je enaka količini, kot bi jo dobili, če bi 1.000.000.000 šli na rentgensko snemanje pljuč…

Kaj naj vam povem na koncu. Kot večni optimist, vam lahko povem da vsej brezmejni norosti, ki nas obkroža obstaja tudi nekaj dobrega. Končno se bomo morali zmigati in poiskati svoj košček zemlje na katerem bomo pridelali hrano dostojno človeka.

lp

limona

28. maj 2008 12:42

Kolikor se jaz spoznam na radioaktivno sevanje mislim, da samo obsevanje ni nevarno, če živila niso kontaminirana z virom sevana, se pravi z radioaktivnim elementom. Saj tudi pri nas v pivovarnah z radioaktivnimi žarki kontrolirajo polnost pločevink, pa zaradi tega pločevinke s pivom ne sevajo radioaktivnih žarkov. Tudi, če greš na slikanje - v zdravstvene namene - sam po slikanju nisi radioaktiven. Predstavljam si, da je tudi z živil podobno. Upam da se v zvezi s tem oglasi še kdo, ki je bolj podkovan v tem in razjasni zadevo. helgula Sporočilo je spremenil(a) helgula dne 28. maj 2008 12:43:37

28. maj 2008 13:08

Pozdravljeni! Tole novičko, le v skrajšani verziji, sem zapisala pod temo "Luna", pa so me nekateri člani skoraj secirali. Da vidimo kaj bo tokrat! Lp, veverica

28. maj 2008 13:20

Pekarski predpisi tudi dovoljujejo, da se pece kruh na temperaturi, ki bi cloveka ubila v eni minuti... Skratka, clanek je napisan v tipicno psevdoznanstvenem zargonu s paranoidnim podtonom, namenjen je pa temu, da bi se povprecen smrtnik (ki praviloma ne ve, kaksna je razlika med mikrovalovnim, ultravijolicnim in rentgenskim sevanjem; in ki praviloma ne ve, da prosti radikali nastajajo v vsaki celici vsakega organizma v dihalni verigi; in ki ne ve, da je ciklobutan vrsta utekočinjenega gospodinjskega plina) pred vsakem nakupu v najboljsem sosedu dobil zivcni zlom od strahu, pricel kupovati Auro in na naslednjih volitvah volil najbolj paranoidnega od vseh politikov, ki bodo na razpolago (in izbira sploh ne bo majhna!). Neizobrazenost in nepoucenost vlada tudi glede dejstev, da se na cisto deviski hrani, ki se nikoli ni videla niti konservansa niti jedrskega pospesevalnika, zacnejo mnozit glivice, ki proizvajajo aflatoksine, ti pa povzrocajo jetrnega raka - ta je pomemben vzrok smrti v drzavah v razvoju. Ali da lahko okuzba s salmonelo v sluzbeni menzi v hipu spravi v bolnico polovico podjetja in da bo od teh ljudi nekaj odstotkov pokasiralo pomemben zaplet, ki bo podaljsal hospitalizacijo, kak promil bo imel pa dovolj smole, da bo tisti sladoled s smetano njihov zadnji zemeljski obrok. Skratka, ponovno priporocam svojo priljubljeno stran www.quackwatch.com . lp, proxima

28. maj 2008 13:26

 ...clanek je napisan v tipicno psevdoznanstvenem zargonu s paranoidnim podtonom...

To je to, kar me v takih člankih moti. In ko vidim medij, v katerem je izšel, je moj pomislek toliko večji.

 

Proxima, hvala ti za pojasnila in razumsko razlago. V tem norem svetu to še najbolj  potrebujemo.

Dovzetni smo pa za vse mogoče in potem vidimo strahove še tam, kjer jih ni.

 

Mamamia

 

mamamia

28. maj 2008 13:44

Kot sem rekla..... Verjamem, da gre Avra komu na živce, ampak članek je bil objavljen še kje drugje in je podobne podatke dobiti še na kakšni drugi strani, kar pomeni da si avtorica stvari ni preprosto izmislila. Na tem mestu bi krasno prišla v poštev tema na račun zavajanja medijev. Nekateri trdite da se mene zavaja. Ampak tudi jaz lahko rečem kaj takega za druge. Lp, veverica

28. maj 2008 13:50

Prejšnji teden je bilo pri njej aktualno sončenje (revija Jana), navadno njene prispevke preberem in živim po svoje dalje.

Loni Makaroni

28. maj 2008 13:55

Samo se to: carobno beli kitajski cesen meni zmeraj vzkali, ce ga kje pozabim (na primer na terasi). Namensko sadila ga pa res se nisem. Ceprav je po drugi strani res, da ne vem, zakaj - kot je napisal v eni od zadnjih Mladin Gorazd Pretnar - je treba uvazati kitajski cesen, evropskim kmetom placevati subvencije za prazne njive in se hkrati pritozevati cez globalno segrevanje in podrazitve fosilnih goriv (isto velja za kitajske cunjice, pri cemer po mojem razliko cene nakupa pokrijemo s podporo brezposelnim siviljam iz Metlike, ki gre iz davkoplacevalskega denarja). Ampak tovrstne sodobne ekonomije ne razumem nasploh, kaj morem. lp, proxima

28. maj 2008 13:59

Vi si mislite kar si hočete, odkar so začeli vozit vlaki s strašansko hitrostjo 30 km/h mim pašnikov, to je vplivalo na mlečnost krav in seveda na kvaliteto mleka, in evo kam nas je to pripeljalo ( da vaške strokovnjake na Menini planini, ki niso dovolili postavitev radarja niti ne omenjam ).

ežoj

28. maj 2008 13:59

Proxima, mene pa resnično skrbi vsebnost DHM - dihidrogenmonoksida v hrani. Baje ga nekateri celo namerno uživajo, čistega, mešanega s sadnimi sokovi itd. Sara seveda zavajaš, že naslov prav grdo zavaja. Hrana ni radioaktivna. Saj mi ni potrebno verjeti, končno, kdo pa sem jaz. Malo poguglaj: ------------------ 57. Kaj je sevalna bolezen? Sevalno bolezen imenujemo skupek simptomov in učinkov, ki ga ima na človekovo telo ionizirajoče sevanje (alfa, beta in gama sevanje ter rentgensko sevanje). Ionizirajoče sevanje poškoduje celice v človekovem telesu. Če je poškodovanih preveč celic (zaradi prevelikih količin sevanja) se telo odzove z bolezenskimi simptomi: pordečitev kože in celo opekline, bruhanje, odpoved imunskega sistema. To pa je možno le pri velikih količinah prejetega ionizirajočega sevanja. Sevalne bolezni se nikakor ni mogoče nalesti. Osebe, ki so prejele velike količine ionizirajočega sevanja (tako, da so lahko celo v smrtni nevarnosti), same niso radioaktivne. -------------------- Škampi pa so res prenašalci bakterij, to imaš nedvomno prav. Ampak, a nisva tudi midva? lp Vlado

28. maj 2008 14:03

Vlado: DHM je sploh ena od najhujsih grozot - si ti vedel, da je povezan tudi s smrtjo zaradi utopitve? Pa ne samo utopitve - ce naredis obdukcijo kateregakoli cloveka, bos nasel DHM. To mora biti strahovito nevarna snov. :))) lp, proxima