Namesto smučanja sva bila z možem na kolesarjenju po Maroku kjer sem 17.02. praznovala tudi rojstni dan kateri mi bo ostal še dolgo v spominu. Na višini 2200 m nas je pričakala spremljevalna ekipa s kolesi, mraz, dež in potem na poti voda in blato tako da smo zvečer zgledali ko pujski vendar vse eno z nasmehom na ustih.
V naslednjih dneh se je vreme izboljšalo in smo prav uživali na samotnih poteh brez nadlog civilizacije (avtomobilov)
Smo pa imeli odličnega kuharja (domačina) ki je lepo skrbel za naše želodčke da niso bili preobremenjeni s težko hrano.
Bilo je lepo.... ne lepo čudovito, drugačno
nsns

[/URL]
Okusna zelenjava je bila tudi lepo dekorirana
nsns
[/URL]
Obrok pripravljen v za Maroko značilnem tažinu
nsns
[/URL]
Kuhinja
nsns
[/URL]
Kuhar pri pripravi obroka na terenu
nsns
[/URL]
Zajtrk na sipinah Sahare.
Kljub "strogim" higienskim predpisom nobeden ni imel prebavnih motenj
amy naj se tvoje besede pozlatijo in mi kmalu spet prinesejo kakšno "noro" potovanje
nsns
[/URL]
Maroške slaščice v pravem pomenu besede saj so zelo, zelo sladke
[URL=http://imageshack.us]
[/URL]
Pomaranča s cimetom
nsns
