19. apr 2019 8:44
ena misel mojega prijatelja: Jej tako, kot da imaš sladkorno ... nikoli ne boš debel pa tudi cukra ne bo!
19. apr 2019 8:44
ena misel mojega prijatelja: Jej tako, kot da imaš sladkorno ... nikoli ne boš debel pa tudi cukra ne bo!
22. apr 2019 19:48
Hujšanje po petdesetem je takorekoč misija nemogoče. Jaz, ki se gibam takorekoč celo življenje, zadnje 2 leti jem kot ptička iz zdravstvenih razlogov, sem se zredila za 5 kil!! Črtala sem vso belo hrano ( vse vrste mok, riž, sol, sladkarij), NOBENIH drugih pijač razen vode iz pipe, ter tuintam kak deci piva ali vina, veliko vlaknin, kruh iz orehov, lešnikov, konopljene, kokosove moke, beljakov in luščin ind. trpotca. Seveda ne težim na obisku ali na potovanju in se prilagodim, ampak dobro mi ne dene, moram reči. Zdravila pa očitno tudi naredijo svoje.... tehtam se vsak dan, da se vsaj teh kil nekako držim, saj se mi vsak gram pozna pri zdravju. Hudič je to!!
O metanju hrane pa.... če imate priložnost, pojdite kdaj pogledat v kakšno šolo ob času kosila ali malice. In večina teh otrok ima malico, pa tudi kosilo zastonj, ker doma težko živijo, edini obrok jim je v šoli... blablabla.....No ni vse za metati v en koš ampak, grozljivo je, kaj in kako otroci delajo s hrano. Vzgoja od doma, mogoče?!?!
23. apr 2019 9:01
Toliko kot je ljudi, toliko je tudi 'ustreznih načinov prehranjevanja'. Kar je dobro zame, ni nujno tudi za koga drugega.Meni npr. lešniki in kokosova moka sploh ne ustrezajo in bi mi tak 'kruh' naredil precej težav. Sicer tudi navaden kruh je pri meni redko na jedilniku. Občasno si spečem pumpernickel in zdaj preizkušam narediti z drožmi še kaj drugega.
Sem pa v zadnjem času začela spet več uporabljati maslo in mi je šla teža dol za kilo do dve. Sem bila čisto presenečena, ampak kot sem napisala, tako je bilo pri meni.
23. apr 2019 11:25
Zdravo še enkrat vsem! Tisto 1/3 hrane, ki jo je potrebno na krožniku dati na stran, lahko vrneš v posodo, saj to narediš na začetku. Bistveno naj bi bilo to, da si na krožnik naložiš toliko, kot bi si sicer, po tvoji navadi. Ko krožnik napolniš, pa 1/3 daš nazaj v posodo. Tak naj bi bil protokol... Tako naj bi bil "psihološko sit", pojedel pa bi toliko, kot je na krožniku, torerj 1/3 manj.
Pa srečno!
23. apr 2019 15:31
Če imaš v glavi vse porihtano, potem že skuhaš manj in ni treba scene z vračanjem hrane nazaj v pisker delat.
23. apr 2019 16:42
Res je, mamamia! Sladkarij si ne kupis, ce jih ni doma se ti ponavadi tut v trgovino ne lubi samo po nekaj takega. Skuhas pa tak, da se ti zdi da je malo premalo, ker pol je tak ok:)
22. maj 2019 22:57
Živjo, že dva tedna poskušam jesti na način, da 1/3 obroka ne pojem in se mi zdi, da deluje. Izgubil sem 1,5 kile in vse skupaj mi ni težko. Bom videl kako daleč bom prišel in javim. Sicer pa še sam ne vem ali hujšam zaradi tega ker manj pojem ali pa zato ker tudi malo več hodim. Kakorkoli, bom videl kako bo šlo. Gledal sem videoposnetke operacij želodca na https://www.estetika-milosevic.si/bariatricna-kiru in razmišljam tudi o tem. Ima morda kdo izkušnje s tako operacijo. Zanima me predvsem kako je potem, po operaciji.
23. maj 2019 12:29
Vse diete so bolj ali manj učinkovite, vsaj za določen čas. Potem pa kilogrami bolj ko ne pridejo nazaj. V mojem primeru je edino, kar je delovalo in še deluje, več gibanja. Pred petimi leti sem sklenil, da moram nekaj narediti, saj se je moja masa zelo približala stotim kilogramom (višina 184 cm). Kupil sem si kolo in se začel s kolesom peljati v službo in nazaj, kar je cca 30 km. Že po štirih tednih je teža začela upadati, ob tem pa nisem prav ničesar spremenil v načinu prehranjevanja. No, edina sprememba je bila, da si ne sladkam ne čaja ne kave. Zdaj sem na cca 85 kg.
25. maj 2019 7:02
Pozdralvljen lepdan! Če mene vprašaš je operacija želodca zadnja stvar na svetu, ki bi jo naredila, kljub temu da imam kar nekaj kg viška.
Moja mama ima to operacijo za sabo. Saj ne rečem, shujšala je najbrž za kakšnih 50 kg, ampak za kakšno ceno!? Že takoj po operaciji, če se je slučajno malo spozabila in kakšen grižljaj prehitro pogoltnila, se pravi da ni bil res 100% prežvečen se ji je v ustih začela nabirat ogromna količina sline in morala je bruhat, da je spravila iz sebe tisti slabo prežvečen grižljaj.
Druga stvar, ki mogoče ni povezana s tovrstnim hujšanjem (čeprav jaz imam na sumu, da je), dobila je avtoimuno bolezen miastenija. Po mojem mnenju se je telo na tak način uprlo drastičnemu zmanjšanju hrane v zelo kratkem času.
To je moja izkušnja, upam da se javi še kdo s kakšno bolj pozitivno izkušnjo.
25. maj 2019 8:31
Včasih pogledam Moje 300 kg življenje in vidim, da v Ameriki še vedno izvajajo metodo zmanjšanja želodca pri res velikih kalibrih. Sama zagovarjam počasno hujšanje oz. nov stil življenja. Out put-in put kot lepo po slovensko rečemo. Kg so se dolgo nabirali, torej se jih ne bomo znebili čez noč. Vedeti moramo, da se brez muje še čevelj ne obuje in da bo treba za uspeh garati. Kdor ima res željo in voljo, bo uspel. In kot je napisala Helgula, sama se ne bi nikoli odločila za tako operacijo, saj je hvala bogu ne rabim, ampak, če bi bila v taki situaciji, bi si poiskala drugačno pot.
Kdor se bo odločil za spremembo, ima na voljo toliko informacij, da uspeh ne more izostati, le voljo in odločenost moraš prispevati sam. Želim uspešno na novi poti. P.s. imam kakšno kilco preveč, ampak toliko, da se dobro počutim. Saj Twiggy ni več v modi.
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Anemiilat |
malo za hec | mišzmoke |
Kaj danes za zajtrk | Majda Marianne |
MOJ vrt | malaga |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Ploščati špageti s pestom iz bazilike in feferonov, šparglji in lososom
Veganski sladoled z navihanci