"škrnicelj"

6. jan 2008 10:40

Vsak kostanjar (še čisto pred kratkim je bil po Halo Tivoli) dela take škrniclje, res iz časopisnega papirja, princip je pa enak. Tudi trgovci so včasih zavijali vanje bombone na kg in še marsikaj. Sponk seveda niso uporabljali.

To je pač ena od spretnosti, ki jo usvojiš in obvladaš, če jo prakticiraš, sicer jo pozabiš oz. pri izdelavi nisi spreten in izdelek ni lep. Še na eno stvar ni pozabiti: ni vseeno, kakšen je papir.

rimljanka

6. jan 2008 12:31

Lučka, saj to je to, kar jaz naredim. Rimljanka, spnem si jih pa zaradi tega, ker jih naredim na zalogo, kajti peki papir se čez nekaj časa razvije, če ni spet. Iz časopisa pa še sedaj naredim take velike škrniclje, da zavijem biološke smeti pozimi za v kanto. Ja, včasih se pa kaj tudi pozabi. Sem pred tremi leti hotela narediti ladjico iz papirja, ko sem jo rabila, pa glej ga zlomka, nihče je ni znal narediti, pa tudi v nobeni knjigici tega nisem našla. Potem sva pa le z možem nekako pogruntala. Se zgodi. Lep pozdrav! regina

6. jan 2008 12:42

Ja, regina, seveda, včasih jih pač ni bilo s čim speti. rimljanka

6. jan 2008 12:58

Včasih so v naših koncih v takih škrniclih prodajali pomfri ... pa se mi je zdelo to tak " cjute" da sva z bratom to vedno prakticirala tudi doma .... (seveda ko sva bila še mlajša) .... maserka

6. jan 2008 14:21

Joj kako pogrešam ta pomfri v LJ, nasproti kina Union, potem na Nazorjevi zraven zdaj že na žalost bivše slaščičarne Slon (kasneje je bil tam Jumbo sendvič), potem nasproti Slona, tam, kjer je zdaj Zara je bil takšen luškan okenček, pa v kiosku Olimpija pri Figovcu. Bil je pravi krompir, posut s soljo, olje večkrat staro, samo spomini pa dišeči... katka

6. jan 2008 14:31

Joj, pa v pekarni Ljudske kuhinje so imeli vcasih pomfri v takih velikih vreckah, masten je bil pa tako, da se ti je olje pocedilo prav do komolcev. Ampak ze dolgo nazaj.... slepakura

7. jan 2008 21:33

Ja, so lepi spomini na pomfri v vrečkah, namesto sladoleda. Prvič sem ga videla in jedla kot štirinajstletnica v Nemčiji, ko sem bila pri teti na počitnicah. Pa zraven je bila majoneza, mmm... Čez nekaj časa pa se je pojavil v Slonu, takrat sem še hodila v šolo v Lj. Še danes ga rada jem. regina

7. jan 2008 22:17

ja, katka lopatka, pa vrečka je bla tako mastna, da je šlo vse na rokavice...bil je pa odličen, enkraten, se večkrat spomnim nanj...zdaj pa imamo McDonalds lp veverica cak

8. jan 2008 5:30

Zdaj ne jem vec pomfrija, McDonaldsa se manj, ampak spomini so pa lepi! Mogoce tudi zaradi vseh ostalih stvari, ki so s to vrecko povezane. Ampak sem malo skrenila s teme... slepakura

8. jan 2008 6:22

Moram biti pa že res poštenooooo lačna, da jem pri McDonaldsu (razen sladoleda seveda, ki je povsod en in isti šmoren... ampak dober šmoren ). Sploh pa odkar sem videla dokumentarec o McDonaldsu Lep dan in veliko se smejte