Sadjarski priročnik

ann  

član od: 15.2.2007

sporočila: 343

tema odprta - 19. nov 2007 10:26 | ogledi: 10.478 | odgovori: 13

Prejšnji teden smo zasadili manjši sadovnjak (30 kos) v vinorodnem področju. Posadili smo razna drevesa od jablan, hrušk, sliv, češenj, fig, marelico, oreha in celo dve aroniji ( za katero sem prvič slišala na Kul Slo). Zdaj pa bi potrebovala vaš nasvet, s katerim priročnikom ste sadjarji najbolj zadovoljni, da bi se naučila obrezovati in negovati (škropiti) drevesa. Nekaj sem že gledala v knjižnici, pa ni bilo ravno velike izbire.

ann

lipa1  

član od: 19.10.2007

sporočila: 193

19. nov 2007 20:46

Za obrezovanje imajo razne delavnice sadjarstva širom po Sloveniji, tudi Kalia ima prikaz obrezovanje dreves spomladi. Obstajajo tudi razni priročniki in knjige npr. Enciklopedija vrtnarstva. Za škropljenje najdeš škropilni koledar tudi na netu ali pa greš v prodajalno Aropi (od Pinusa) in tam poprosiš za koledar škropljen, ki se imenuje Pinusov ključ. Je zelo zanimiv priročnik, ima tudi razložene bolezni in škodljivce. Jaz si večinoma pogledam po netu in poiščem škropivo, različni proizvajalci imajo različna škropiva z enakim delovanjem. V Kalia centrih ti tudi svetujejo o škropivih. So pa sedaj omejitve z nabavo škropiva, ker moraš na izobraževanje, pridobiti certifikat o ravnanju z škropivi - za nakup škropiv ali tako nekako. Pri nas smo zadevo rešili tako, da pošljem očeta, ki ima ta certifikat po kakšno večjo količino škropiva (ne samo za eno škropljenje). Naj drevesa uspejo in dobro rodijo. lipa1

anaeva  

član od: 14.11.2007

sporočila: 1742

20. nov 2007 7:11

No tole pa res ni majhen sadovnjak,3o dreves je kar nekaj,bo ozimnice za celo žlahto.Jaz uporabljam knjigo dr.D.G.Hessayon;Sadje.Knjiga je lepo zasnovana in vsebuje veliko vrst sadja in njihovo vzgojo,...Knjiga je iz zbirke;ZA SPRETNE VRTNARJE,izšla je pri Založbi Mladinska knjiga okrok leta 1996 in verjetno jo imajo še kje. anaeva

ann  

član od: 15.2.2007

sporočila: 343

20. nov 2007 11:58

Obema hvala za nasvete. Za škropila nabavit ni problem, ker ima mož tečaj, ima pa on veliko dela z vinogradom (cca 700 kos), tako da mu jaz vedno pomagam kar mi reče, za sadovnjak bi se pa rada sama naučila, tako da bova oba z veseljem odšla gor, ker bova imela vsak svoj hobi. ann

ann  

član od: 15.2.2007

sporočila: 343

24. nov 2007 19:52

Lipa 1, prosim če mi lahko ob priliki približno poveš, koliko različnih škropiv potrebujem, kolikokrat na leto bo treba to početi. Včeraj sem v knjižnici vzela knjigo, ki jo priporoča anaeva (zanimiv nik-moje in hčerino ime), pa se mi je skoraj zvrtelo, kaj vse enih škodljivcev lahko napade drevesa, od raznih brstožerjev, cvetožerjev, zavijačev, kaparjev, muh, gosenic.... skratka toliko je tega, da me je minilo vse veselje. A ima kdo kakšno bolj biološko varjanto, ker bi rada imela bolj zdravo sadje, četudi ni tako lepo. Ponekod vidim da imajo neke rumene plošče po drevesih, ali to zadostuje ali je to samo za lovljenje muh? Prosim kakšnega izkušenega sadjarja za nasvet. Za obrezovanje sem pa teoretično preštudirala, seveda bom pa prva leta dobila zraven kakšnega izkušenega človeka. ann

magnolija  

član od: 16.4.2006

sporočila: 688

24. nov 2007 20:32

S škroplejnjem je pač kakor se odločiš in kakšne vrste sadja sadiš. Moje mnenje je, da je v Slovenij škropljenje nacionalni šport. Vem, da trte škropijo približno 15 - 20 x na leto. Toliko o deci vina za zdravje. Priajtelji, ki gojijo čebele, ki so naravni indikator stanja onesnaženosti okolja pravijo, da jim v okolici vinogradov čebele množično pomirajo. Poleti sem delala v neki vrtnariji, ki sta jo obiskovala tudi starejša angleža, ki sta si tu kupila vikend. Mož je v angliji kar nekja časa delal kot vrtnar/ sadjar in me je vprašal, kako je to v Sloveniji s škropljenjem. Povedal mi je, da v Angliji izmed vseh dreves škropijo samo breskve proti kodravosti in morda še nekaj a se ne spominjam kaj. Bil je res šokiran, da k njemu vsak dan pristopi kak sosed in mu v dobri veri pove, kaj vse mora v tem obdobju škropiti. Moj odgovor je bil, da je Slovenija v Evropi v samem vrhu po količini uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev, da nekateri strokovnjaki temu pripisujeju tudi porast rakavih obolenj, sploh pri mlajših osebah in da so na delu lobiji, ki sponzorirajo različne škropilne kolendarje, radijske oddaje pa tudi priročnike. V isto trgovino je hodila tudi kmetijska svetovlka, ki je svetovala enkrat tedensko svetovala kupcem na področju škropiv. Vprašal sem jo, če tudi sama uporablja toliko škropiv, kot jih proda. Njen odgovor je bil, da nikakor ne saj bi drugače že umrla. Ampak ker ljudje pridejo v trgovino po škropivo jim ga seveda prodajo. Prinesejo list na katerem je neka bolezen in ona jim pač mora dati primerno škropivo. V lastnem sadovnjaku je škropljenje zreducirala na minimum. Doma imamo kar velik sadovnjak, ki ga nikoli ne škropimo (z izjemo breskev). Res je, da je posajenih kar nekja starih sort dreves, so pa tudi novejša. Vsako leto pridelamo toliko jabolk, da se jih prenajemo, kar nekaj jih nasušim v sušilnici, iz preostanka pa nam naredijo sok. Podobno je tudi s hruškami, višnja se je letos lomila pod težo plodov, češenj smo se najedli, nešplje jemo še sedaj, breskve zaradi posledic katastrofalne toče izpred dveh let še vedno slabo rodijo. Imeli smo tudi slive, jošte, maline, jagode, robide, lešnike in še kaj bi se našlo. Na drevesih je vsega ostalo zadosti tudi za živalice. Res pa je da vsi plodovi niso tako bleščeči in svetleči. Amapk mene to res ne moti. Pri tem naj povdarim, da nismo kakšni zagriženi sadjari in za drevesa minimalno skrbimo. Režemo jih že občasno, gnojimo pač ne. Sadovnjak ni ravno kot na kakšni slikici v knjigi, ko je vse tipi topi ampak nam zadošč. Tudi števili moji kolegi ne škropijo a imajo vseeno sadja za laste potrebe na pretek. Raje malenkost manj pa to zdravo. Poleg tega je tudi ceneje je in manj dela. Narava pač opravi svoje. Mislim, da se boš morala sama pri sebi odločiti, kaj so tvoje prioritete. Večina, ti bo svetovala, da se drži omenjenih škropilnih koledarjev, saj ti bodo drugače škodlvci uničili prav vse. Vsakič ko se bodo sprehodili skozi tvoj sadovnjak, bodo zagotovo našli vsaj tri bolezni, zoper katerih moraš nujno škropiti, ker drugače bo šlo vse po zlu. Ampak drevesa imajo kljub vsemu voljo, da rodijo in rodijo lepe zdrave plodove, katere odtrgaš direktno iz drevesa in brez umivanja zagrizneš. Takšni so meni najslajši Lep pozdrav magnolija Sporočilo je spremenil(a) magnolija dne 24. nov 2007 20:41:21

lipa1  

član od: 19.10.2007

sporočila: 193

24. nov 2007 22:56

Jeseni in spomladi uporabim Cuprablav-modro galico in poškropim tistih nekaj dreves, ki mi jih je uspelo ubraniti divjadi (srnjad mi je uničila že kar nekaj sadnega drevja, sedaj pa smo ogradili okoli njive in sadovnjaka pa je mir). Spomladi uporabim belo olje oziroma tisto drugo škropivo (če ne zamudim). Večino poškropim še dvakrat do trikrat, ko je najbolj nujno, za uši, kdaj pa kdaj za škrlup in morda še za kakšno drugo bolezen. Uporabim tudi lepljive rumene plošče za lovljenje škodljivcev (češnje, zgodnja hruška). Moje sadno drevje (sedaj imam še tri jablana, tri slive, štiri češnje, hruško in nekaj ribeza - črnega, rdečega, belega in dva grma ameriških borovnic) škropim zelo zelo malokrat. Pridelek je pa tako tako. Stare sorte jablan pa nikoli ne škropimo. Tudi jaz imam rada sadje kar z drevesa, ampak kakšno leto je toliko golazni (ušivo in črvivo) da me prav jezi da ne uporabim več insekticidov. Oče pa pravi, da če ne bom malce več škropila bo drevje preč. Breskve so sem mi vse posušile, res so bile tarča srnjadi, ampak kodravost jih je tudi vedno napadla. Kar nekaj pa je škropiv, ki se uporabijo v vinogradu, sadonjaku in na polju. Tule pa imaš povezavo do Pinusa, kjer lahko naročiš knjigo Pinusov ključ www.pinus-tki.si/sl/Svetovanje_nas lipa1

ann  

član od: 15.2.2007

sporočila: 343

26. nov 2007 8:31

Magnolija, kako si me potolažila. Tiste stare sadjarske knjige je pa treba jemati z rezervo. Med drugim pri sajenju navajajo da naj dodamo kostno moko v zemljo, nikjer pa ne duha ne sluha o navadnem hlevskem gnoju, ki privabi gliste- te pa rahljajo in zračijo zemljo. Odslej bom v knjižnici poskusila dobiti kakšno bio-sadjarso knjigo. Kar se tiče vrtnarjenja iz lastnih izkušenj vem, da ni potrebno prav nobenih škropiv in umetnih gnojil, pa je pridelek zdrav in obilen (imam pa srečo da je v bližini kar nekaj mravljišč, ki po mojem poberejo vse ličinke in žuželke-tudi na krompirjevki ni omembe vredno hroščev). V naših koncih vinograd sproti opazujemo, ker je vsako leto različno glede bolezni, še nikoli pa nismo tolikokrat škropili kot v vaših koncih-mi niti časa nimamo, prej kaj zamudimo kot ne. Jaz res ne bi nikoli živela -stanovala v teh področjih vinogradov. V sezoni kar naprej ropota, enkrat motorne kosilnice, drugič spet škropilnice. Mimogrede lahko še povem, da naš morski prašiček niti povoha ne spomladaskega regrata iz vinograda (toliko o karenci), tega doma okoli hiše pa s slastjo poje. Mogoče bom imela srečo, ker je sadovnjak bolj v spodnjem delu hriba, ki meji na grmovje in nato na gozd in se bodo mravljice naselile kje v bližini in bodo pojedle vse ličinke. V drevesnici so mi pa odsvetovali sajenje breskev, ker rabijo preveč nege. Vsekakor, prostora je še dovolj, spomladi bomo posadili tudi kaki, kivi in breskve -navadne in vinogradniške. Imam pa te dni priložnost da se srečujem z ljudmi (nadomeščam bolniško v bifeju), ki imajo sadovnjake, tako da izvabljam iz njih koristne informacije. Vsem se zahvaljujem za trud pri pisanju odgovorov. ann

stara  

član od: 12.10.2005

sporočila: 380

26. nov 2007 9:28

Bom kar tu postavila vprašanje: S čim naj premažem debla mladih dreves, da mi ne bodo vse pogrizli srnjaki? stara

ann  

član od: 15.2.2007

sporočila: 343

26. nov 2007 10:03

Ravno sedaj ko smo mi sadili, smo se menili da bi bilo še najboljše, da bi narezali toliko dolge pvc cevi, ki se uporabljajo za drenažo (rebraste, rumene ali oranžne barve-so različnih premerov), jih po dolžini prerezali in zaobjeli drevesce. Bi bilo za večkratno uporabo. Naj povejo še drugi, kako rešijo ta problem. ann

Ognjič  

član od: 18.1.2006

sporočila: 4733

26. nov 2007 10:26

magnolija je napisal/a:
Vem, da trte škropijo približno 15 - 20 x na leto. Toliko o deci vina za zdravje. Priajtelji, ki gojijo čebele, ki so naravni indikator stanja onesnaženosti okolja pravijo, da jim v okolici vinogradov čebele množično pomirajo.

Če veš to iz lastnih izkušenj, bi ti bilo treba poslati na obisk inšpektorje! V naših koncih, kjer se dela cviček, tudi največji pridelovalci trt ne škropijo 20 x...in moje mnenje je, da je to natolcevanje. Ja, pa čebele tudi pripeljejo v bližino vinogradov na pašo. Ker imam v bližnjem sorodstvu kar nekaj čebelarjev ti lahko povem, da še nobeden ni imel težav zaradi zasstrupitve.

Iz lastnih izkušenj pa ti lahko povem enako, kot ann...vinograd opazujemo in škropimo po potrebi in ne po količini denarja v denarnici. Škropiva so namreč zelooo draga. Če je zelo slabo vreme, veliko dežja, toča...ne pridemo do številke 15!

Ognjič

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtrdkapica
Kaj danes za zajtrkjohana
malo za hecNikita
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti