Finance

katjushka  

član od: 15.9.2004

sporočila: 1901

14. nov 2007 18:18

JORDI je napisal/a:
Naj dodam še jaz svoj lonček. Sem doma, gospodinja, in se nimam časa ukvarjati s takimi bedarijami. Ker ima mož dobro službo in ta zahteva da mu tudi jaz kaj pomagam, sem se odločila, da pustim službo in ostanem doma. Moj status je brezposelna gospodinja in mati!!!!!! Če pa to ni dovolj.... Ja seveda pomagam možu, nabavljam material zanj, urejam račune.... Dan z nočjo komaj ulovim. Pa nisem zaposlena pri njem, pa tudi plače mi ne daje. Vendar je moj mož tak, da me ne sprašuje koliko rabim in ta kaj porabim, ker ve da se pametna, kar se tiče denarja. Če je mož "ta prav" bo delil s teboj vse in ti z njim, saj ustvarjamo skupno prohodnost, če ne poj se pa vprašajte zakaj ne. Upam da nisem koga prizadela, moj namen ni bil tak. Le to sem hotela povedati, da ni potrebno vsem ženskam delati in služiti miloščino drugje. Tudi delo mame je dobro plačano. Nasmeh in otrokov poljubček me nahranita. JORDI
Tudi pri nas je situacija podobna.....sem polno() zaposlena mati in gospodinja in za to sva se z možem skupno odločila, saj narava njegovih (dveh) služb in velikost najine družine (3 otroci) pač zahtevajo polno pozornost obeh, pač vsakega na svojem področju. Zanimivo pri tem je, da imam jaz univezitetno izobrazbo, mož pa poklicno, pa vendar sva se prišla do zaključka, ima večji smisel, da jaz poskrbim za družino, mož pa za svoji službi.....zakon temelji na sklepanju kompromisov in včasih so le-ti prijetni, drugič ne. Kletka, jaz bi temeljito premislila, če je tvoj fant človek, s katerim se bo dalo preživeti do konca življenja, saj so ljudje s takšnim egom hudo naporni............. na začetku zaljubljenost zabriše prave probleme, ko pa le-ta z leti zbledi........... Držim pesti, da bosta prvi izmed večjih partnerskih problemov rešila brez večjih pretresov in ugodno za oba. LP katjushka

Nelly  

član od: 29.10.2003

sporočila: 264

14. nov 2007 18:18

 

Ker si vprašala za nasvet, menim, da te že sedaj moti stališče tvojega fanta glede financ in da bodočega življenskega sopotnika ne idealiziraš. Tu vidim dobro izhodišče za trezno presojo tvojih odločitev. Ko bosta zaživela v vsej mavričnosti in viharjih življenskega vsakdana, bo prepozno odgovarjati sebi na vprašanje, koliko tolerance premoreš za prilagajanje in do kolike mere se je tudi partner pripravljen prilagoditi tebi.

V zakonski ali izvenzakonski skupnosti je dam-daš in daš-dam! Če tega ni, slej ko prej pride do nesoglasij, ljubezen se ohlaja, poti se začno razhajati... MŠO prinese tudi spreminjanje osebnosti in vrednot. Kot se spreminjaš sam, se spreminja tudi partner. To različnost je včasih težko razumevati in le ob medsebojnem spoštovanju potreb drug drugega, je moč ohraniti tako skupnost.

 

Srečno!

Nelly

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17785

14. nov 2007 20:08

kletka, 4 strani odgovorov je, pa niti en ne nasprotuje ostalim (kalavnikova zlobna in bedna pripomba ne šteje), mislim, da je jasno, kaj je na stvari.

Odločitev je na tebi. Dobro se odloči. Ja, jaz bi zudi natisnila te strani in mu jih dala v branje, kot dobro osnovo za pogovor (s pristavkom, da so posti objektivni, saj nihče med nami ne pozna ne tebe ne njega, torej ne more biti pristranski) in upam, nadaljevala s temeljitim pogovorom.

Srečno!

rimljanka

drejcek  

član od: 11.1.2004

sporočila: 1028

14. nov 2007 21:17

Mislim, da ni kaj dodat; tale tip Te samo izkorišča in mislim, da je skrajni čas, da se postavi na trdna tla ali pa ga daj na čevelj! Meče slabo luč na nas poštene moške. Pa preberi knjigo Na pomoč! Moj moški je fantek, marsikaj boš izvedela o nedozorelih tipčkih ... Ob primerih, ki sem jih prebral tam notri, me je ob opisanih kretenih postalo sram, da sem moškega spola Pa rad bi vedel, zgolj iz firbca, kaj dela, da toliko zasluži; jaz z univerzitetno diplomo nimam niti pol toliko LP pa veliko notranje moči želim, ker če ne boš sama zase poskrbela, ne bo nihče Drejček

katjushka  

član od: 15.9.2004

sporočila: 1901

14. nov 2007 21:31

drejcek je napisal/a:
Pa rad bi vedel, zgolj iz firbca, kaj dela, da toliko zasluži; jaz z univerzitetno diplomo nimam niti pol toliko Drejček
No, tole je pa tudi mene "firbcalo", pa si nisem upala vprašati.................. Takšne dohodke ima v naših koncih le peščica ljudi........... si mislim, da je v prestolnici stvar drugačna LP katjushka

LENČA  

član od: 30.5.2006

sporočila: 354

14. nov 2007 21:38

Postavi ga na realna tla: ˝Če bi rad živel z mano, ni več moje in tvoje ampak najino, sicer ostaniva vsak na svoje, ko bova pa oba enako zaslužila, se pa vidiva ˝, če mu pač ne bo potegnilo, da ne more tako razmišljati. LENČA

Jelenckova  

član od: 30.3.2005

sporočila: 2053

14. nov 2007 22:00

damis je napisal/a:
Hmmm, čudno. Pri nama je bilo tako (že skoraj od začetka), da ni bilo nikoli važno, kdo je plačal. Trenutno stanje (sva poročena) je tako, da jaz zaslužim okoli 800€, on pa okoli 1700€. Imava sicer vsak svoj račun, a imava oba občutek, da je to NAJIN denar. RAvno tako z avtomobiloma, stanovanjem...vsem. Urška
Pri nas je enako. Ločena računa, pa vendar je vse najino. Jaz še vedno lahko kupim sebi tisto kar želim brez slabe vesti, on enako. Je pa res, da ne zapravljava. Kletka, pogovori se z njim o tem. Glede na to, da bosta skupaj živela, se morata to temeljito pogovoriti. Sedaj bosta delila veliko več stvari kot le denar. Jelenckova

frina  

član od: 8.5.2005

sporočila: 3472

15. nov 2007 0:31

Zgodbe, ki jih piše življenje

Prvi par

Imata različni plači, njena je nekaj večja, skupaj nimata poprečen plače.Že od poroke ( 1 otrok) se njena plača potroši za dom in družino, njegova pa špara za nakup-avtomobila. Redno menjujejo avto, se pa vozi v službo ona, on dela na terenu kot monter.

Nenehno jo žre, kako ničesar ne prihrani in je prav neprijeten, ko vidi njene nakupe. Skriva nakupe zase in si sposojuje denar pri svojih starših, ko ji zmanjka. Prihrankov nima.

Vsa leta zakona je nezadovoljna, čuti se izkoriščano in bi se že zdavnaj ločila.

Drugi par

Vsak zase presega poprečno slovensko plačo, mož zasluži cca 30% več. Ona že od poroke vodi knjigovodstvo ( jasno, da je finančnica) in spremlja prihodke in odhodke. Nimate določene namenske porabe. Pri nakupu avtomobila, ki ga potrebujeta oba, sta zelo zmerna.

Je pa že ona tulila, da je imel mož popadke, da bi se njegova plača "šparala", njena pa trošila. Predlagala je, da se njegova troši, njena pa špara, pa si je premislil. Zaradi knjigovodstva so odhodki pregledni, zradai denarja se ne prepirata. Priharanke imata, enega otroka tudi.

V naslednjem življenju ne bo imela ne otrok in ne moža.

Tretji par

Dokaj nizki prejemki. Plača pod poprečno, precej dohodkov z delom na črno. Dva otroka. Ko je na prigovarjanje moža pustila službo in šla v obrt, so precej trošili. Ker se davki niso plačevali, je bilo smotrno zapreti obrt in poravnati dolg iz moževih prihrankov. Ob tej priložnosti, torej, ko sem objavila nelikvidnost, me je tip skoraj ubil, no ,vpil je na obe, pa pri tem nisem bila kriva.

Tudi delo na črno, ki je nadomestilo obrt, ni zadostilo potrebam. Gospod se je obnašal kot da imajo precej večje prejemke, kupil je avto srednjega razereda na kredit ( goljufija pri potrjevanju kreditnih pol) in res ni dobil skoraj nič plače. Ona je imela veliko nihanja v črnih prihodkih, in malo volje za delo. Pokrivala je vse gospodinjske stroške in večino hrane. Mož je zahteval popolno postrežbo, vsak dan meso, nikoli ni vprašal, če ima denar. Stranke so mu šle na jetra, čeprav so v hišo prinašale denar.

O financah mu nikoli ni povedala po resnici. Kradla mu je denar iz denarnica, 200 sit za kruh, potem pa je cel blok poslušal, da je tatica in da ji bo "posekal parklje". Na izletu s prijatelji je pozabila doma denarnico ( ki je bila prazna), pa ji ni dal cel avgustovski, vroč dan denarja za en sam sladoled ali sok, da bi pogasila žejo. Za kazen, ker ne zna ravnati z denarjem.

Druge službe ne bo nikoli dobila. Ločitev ne pride v poštev, ker nima nikamor iti, ker nima od ničesar živeti, pa tudi sicer se za ta korak ne bo nikoli odločila. V hudih časih ji mož očita, da jo živi, da je lenoba, da naj se spravi v službo, da je ne more gledati, da pa itak čaka, da se bo stegnil, da bo dobila po njem pokojnino in drugega moža, ki ga bo spet  izkoriščala.

Četrta zgodba

Poročila sta se takoj po maturi in je tudi takoj rodila. Študij je obesila na klin in se nato zaposlila v knjigovodstvu. Po peklu pri tašči sta zgradila hišo, ki še danes ni dokončana. Pred leti je tip srečal bivše dekle, mlado in živahno vdovo, z dobro storitveno dejavnostjo. Ugotovil je številne pomanjkljivosti svoje žene in pričel uživati z ljubico. V istem času je žena izgubila službo zaradi likvidacije podjetja, nove pa  dolga leta ni dobila. Nekajkrat jo je razbil "ko star ajmer". Ko je drugi otrok postal polnoleten, je vložil predlog za razvezo " ker žena ne prispeva k stroškom". V tem času pa je ona garala pri okoliščih kmetih, sadila zelenjavo na svoji njivi in jo razvažala gostilničarjem, nabirala gozdne plodove. Kuhala in gospodinjila sinovoma in poskočnemu možu.

Že od prve plače dalje je mož zahteval, da mu naslednji dan po plači nakaže celotno plačo na njegov račun. Tudi odpravnino. Smela je zadržati manjšo vsoto. Kaj bodo kupili v hiši, je odrejal on. Ona , čeprav je imela večjo izobrazbo, dokler je delala, pa tudi večjo plačo, je bila bojda prebutasta, da bi ravnala z denarjem. Z odpravnino si je privoščil malce postarani BMW, pa kaj, če hiša nima niti ometa, pa opaža, pa ....

Po ločitvi se je odselil, njegov dar za finance je podedoval tudi preživljani sin. Zaradi jeze na očeta se je za nekaj let odrekel preživnini, študij se vleče kot štrudltajg, potuje po tujini, mati pa prešteva posamezne evre. Ker je na vidiku delitev premoženja, sta otroka prepričana, da ju mora mati izplačati ( ? ). Šele po 8 letih ima ustrezno službo, ki jo je dobila pa hudih zvezah. Ne pa ravno dobro plačano.

Ima tudi novega, precej skupuškega tipa, s katerim še ne živi skupaj, ki jo ima rad. Amapk ona preveč kuri, preveč troši, preveč dalje otrokom, tip pa ima pri 55 prvo resno žensko (?).

----------------

Zgodbe, ki jih piše življenje. Praviloma žalostne. V vseh zgodbah igram vlogo zida za objokovanje. Pa imam včasih obučutek, da bi jih bilo treba komu naložiti po goli riti.

Zgodb ne komentiram, zagotavljam pa, da so resnične. In so se me prav vse globoko dotaknile. Srečnih zgodb mi nikoli ne pripovedujejo. Ali pa jih mogoče ni.

F r i n a

lucka52  

član od: 13.7.2007

sporočila: 1939

15. nov 2007 6:17

Hvala Frina, Kulinarika je tudi zato, da se clovek zamisli, kako sreco ima da ne zivi tako kot ljudje v tvojih zgodbah... lucka

mestnac2  

član od: 22.11.2005

sporočila: 129

15. nov 2007 8:29

Pozdravljene! Pravkar sem napisala svojo zgodbo in sem se ponovno precej vznemirila zaradi spominov. Zbrisala sem jo, želela sem ti na svojem primeru povedati, da BEŽI KILOMETRE VSTRAN od njega. Ne bo zgodbe, samo moja želja, da se resno zamisliš in premisliš o skupnem življenju. Samo še to: lahko, da ga ljubiš ti, on te zagotovo ne, ker zaradi egoizma tega sploh ne zmore. Lep dan vsem in veliko sreče še naprej! mestnac2

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
malo za hecmišzmoke
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti