Tašča - snaha

4. okt 2007 15:09

kletka, mislim, da je moji tašči všeč, da znam kuhat. Je lahko bolj mirna, da bo sine v redu jedel;) Pa čeprav moram priznat, da surovega mesa tudi jaz ne valjam po rokah najrajši - če je lubi doma, je to njegovo delo, če ga ni, pa ne kompliciram in naredim. je pa bilo praktično, če zna snaha kuhat, recimo, ko sva s taščo delali torto za njeno taščo. Meni skupen obed veliko pomeni, ker je čas, ko se cela družinica zbere, vsak pove, kaj se mu je zgodilo tisti dan,... skratka tvori se neka vez... In bi si seveda želela, da bi to nekaj pomenilo tudi mojim otrokom, vendar pa jim mogoče ne bo čisto nič in bodo jedli po menzah. Sicer se pa lahko tudi tam pogovarjaš;) Tako da znanje kuhanja ne bo vplivalo na to, kako bom sprejela snaho. Če ne bo znala, jo bom pa mogoče naučila naredit kako dobro torto;) če bo za, seveda;) Veri

4. okt 2007 15:14

Kletka, saj nekatere tašče tudi nimajo pojma o kuhanju. Pa so potem samo tiho, ko vidijo, da snahe pa znajo... matilda

4. okt 2007 15:18

Aja, eno željo imam pa res že zdaj: da bi bila vesela. Veri

4. okt 2007 15:18

Kaj pa vem, saj jaz tudi ne znam bogvekaj, si pa pomagam z recepti s kulinarike. Ker, kot je že omenila Veri, mi zelo veliko pomeni tisti skupni čas, poleg tega pa tudi zadovoljstvo ob tem, ko vidim, da fant z veseljem poje, kar je skuhano. No, res pa je, da prej čez dan bolj malo je in bi mu verjetno tudi črvi teknili.. kletka

4. okt 2007 15:31

Kletka, kaj si tašča misli o snahinem kuhanju, je enako relevantno kot to, kar si kdorkoli drug misli o njenem kuhanju. Tudi to, kaj si mama misli o hčerinem kuhanju ni pomembno. Dokler je familija kolikor toliko solidno in uravnoteženo nahranjena, je stvar okej, neodvisno od tega, kar si kdorkoli misli. Bi pa rada - danes sem ravno v formi - povedala naslednje:Nihče od nas ni na svetu za to, da bi bil stalno všečen in nikomur na svetu se ni treba truditi 24/7, da bi počel stvari, ki bi ustrezale, staršem, partnerju, njegovim/njenim staršem, sodelavcem, šefu, mnenjskemu vodji, župniku, županu, predsedniški kandidatki...in dodaj po spisku, če sem koga izpustila. Mislim, da je bil samo Forrest Gump vsem simpatičen, pa še to je fikcijski lik. As a matter of fact, ljudje, ki se divje trudijo, da bi bili vsem všečni na dolgi rok izgubijo svoj jaz in potem ga iščejo na napačnih mestih in z napačnimi načini. Smo pa vsi na svetu z enim temeljnim namenom: da smo zadovoljni s sabo in da mi izbiramo, kdaj in s kom bomo z nasmehom na ustih in pesmijo v srcu sklepali kompromise in to tudi take, za katere smo nekoč mislili, da jih nikoli ne bomo. Tvoj moški te ne bo nič bolj in nič manj ljubil samo zaradi tega, ker boš ti neskončno dobro kuhala. Izbral te je takšno, kot si. Tvoja tašča ne bo imela o tebi in tvoji kuhariji, lončarjenju, umetnosti oblikovanja ikebane....nikakršnega drugačnega mnenja, kot ga že ima. Ta mnenja so že oblikovana in zacementirana in se ne splača izgubljati energije s tem, da bi ta cement razbijala. Konec koncev, tudi če tvoja tašča dobi Nobelovo nagrado za nevemkaj - ali bi ti imela o njej kakšno drugačno mnenje? No, vidiš. Vendelina jr.

4. okt 2007 15:32

Ja, eni se imate fletn, eni pa rešujemo brezizhodno situacijo in izkoriščanje kot najbolje vemo in znamo.

4. okt 2007 15:45

Vendelina jr. je napisal/a:

Tvoj moški te ne bo nič bolj in nič manj ljubil samo zaradi tega, ker boš ti neskončno dobro kuhala. Vendelina jr.

Vendy, hihi, misliš, da res ne? a še nisi slišala, da gre ljubezen skozi želodec?;) Mal heca mora bit, vsaj na takih temah;) Se na splošno strinjam s tem, da se ni treba skoz nekaj trudit, vendar pa nisem tako pesimistična glede mnenj - tudi ta se spreminjajo in nič ni narobe, če se kdaj potrudimo zato. Dostikrat s tem pridobimo - če ne drugega, pa znanje, to pa navadno ne škodi. In dositkrat si tudi tašče premislijo, najprej imajo bolj strogo mnenje, pa še trema snahe nekaj naredi, potem pa vidita, da sta čisto ok... Tatjana, se strinjam, to sem hotela povedat z zadnjim stavkom v prvem postu - včasih pač ne gre, takrat je najboljše vse pustit in it, če se le da kam... Veri

4. okt 2007 15:49

Znanje kuhanja:

Pravzaprav mi to ni pomembno. Če ne zna, se bo  naučila, če se ne bo naučila, bosta pa drugače organizirala prehrano, ali pa bom morala sina naučiti kuhati. Tudi hči ne kaže nobenega posebnega nagnjenja do kuhe, vendar se s tem ne obremenjujem. Ko bo šla na svoje, bo to pač uredila kakor bo želela. Vesta pa oba, kje bosta dobila nasvete, če bosta zanje prosila.

Cila

4. okt 2007 16:01

Jasno, da gre ljubezen skozi želodec. Pri obeh spolih. So tudi pari, kjer moški kuhajo in jim ženske to silno rade prepuščajo, ker se same v tem elementu ne znajdejo najbolje. Moj point je bil naslednji: Partnerje smo izbrali po nekih na trenutke tudi nam neumljivih kriterijh in smo morda na njih videli tudi kaj, česar v bistvu ni. In oni takisto na nas. Ne zdaj misliti, da "zdaj, ko sva skupaj", se bova pa oba še malo spremenila na bolje. Jaz bom bolje kuhala, in bo on še bolj srečen in on se bo pa bolje oblačil, pa bolj bo točen in več bo zaslužil in bolj se bo ukvarjal z mano, pa še naučila ga bom, da pospravlja za sabo in da spušča pokrov od školje....To se ne bo zgodilo. Kako že gre tista: Ženska najde moškega in ga začne nemudoma popravljati, moški najde žensko in si želi, da se ne bi spremenila. Meni je popolnoma jasno, da so na svetu prijetni in manj prijetni ljudje in da imajo ene manj prijetne partnerje in ene imajo tudi manj prijetne tašče. In da dnevno življenje z manj prijetno osebo z leti postaja podobno peklu in da imajo zlasti žesnke eno kontraproduktivno upanje, da bo pa enkrat bolje in da zaradi tega dolgo časa trpeče vztrajajo v peklu. Samo kruta resnica je taka: Iz manj prijetne osebe se pač ne da narediti prijetne osebe in je škoda vsakršne energije za to. In ostaneta samo dve možnosti: ali se izoliraš od manj prijetne osebe, ali pa jo zapustiš. Če te pri teh manevrih odcepljanja od manj prijetne osebe partner načeloma ne podpira, potem evidentno nista bila prava kombinacija. Vendelina jr.

4. okt 2007 16:23

Vendelina, jaz se pa ne strinjam s tem - imam občutek, da hočeš povedati, da tisti, ki se ne razumejo s taščami, se zaradi pincipa, ker sta pač tašča in snaha, in te po nekem mitu ne grejo skupaj. Mislim, da če se dve osebi ne razumeta, gotovo mora biti nek razlog, ni pa nujno, da je vedno kriva tašča. Tudi tista teorija, da mamica ne more prekiniti vezi s sinekom, ne drži v vseh primerih, ko so odnosi slabi. Mislim, da ima vsak človek potrebo ugajati (zato se sekiramo, kaj si kdo misli) in če ne dobiš neke potrditve, se boš pač vedno dokazoval. Pozitivna povratna informcija ti da zaupanje vase in samozavest. In tako je tudi lažje sklepati kompromise. Velikokrat je to dokazovanje zaman, včasih pa se le da kaj spremeniti. Če ne uspe, pa vsaj nihče ne more reči, da nisi poskusil in je zagotovo lekcija, ki te v življenju nečesa nauči. Kar se tiče kuhanja pa res ne vem, ali bi me moj partner kaj manj ljubil, če nebi znala kuhati. Je pa gotovo presrečen, ko mu skuham kaj posebnega in ponosen, ko drugi hvalijo, kakšno kuharico ima. Je pa res, da ga ni težko očarati, saj je več kot pol življenja v glavnem jedel riž in tuno iz konzerve. matilda