Poročna priča - navade, običaji in vse kar spada zraven...

Nežinka  

član od: 19.7.2006

sporočila: 191

26. sep 2007 10:27

:)

Še ena sveža 'prična' izkušnja (dober teden je od veselega dogodka). Torej, pravilo oz. nasvet je, da se vsedi dol s parom in njegovo pričo in se dogovorite, kaj pričakujeta! Vsak ima neka svoja pričakovanja in svojo sliko poroke v glavi, lahko pride do neprijetnosti  -ali takih, kot jih je opisala Vendelina, ali pa obratno, pripraviš kot priča nekaj, česar si par ne želi!

Torej, kot priča lahko prevzameš kakšne stroške (fotografa, torto, ...) - v dogovor s parom, si v pomoč nevesti pri izbiri obleke, rož, ... ali pa si le gostja, kot ostalil. Formalno je dolžnost priče le podpis ;)

 

Pa lepo poroko ;)

 

Neži 

If they don"t have chocolate in heaven, I"m not going! http://easypika.typepad.com/

Mac  

član od: 2.8.2006

sporočila: 199

26. sep 2007 10:58

Ha, ha... Pameten nasvet, Vendelina. Ampak čeprav bom senca ženinove priče, mi bo bolj trda predla, če padejo kakšne finančne obveznosti nanj... priča je namreč njegov mlajši brat - študent. Mac

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

26. sep 2007 11:02

Mac, saj tega sem se v osnovi bala. Sledi torej nežinkinemu nasvetu. Vendelina jr.

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15820

26. sep 2007 12:23

Mac, glede na to, da vas bo na poroki malo in bo bolj moderne sorte (sem tudi članica "kluba" takšnih porok - pri meni priče niso imele obveznosti, sploh ne finančnih), se nimaš kaj bati. Kak kratek govor morda, tako za hec, bo prav prišel, pa iz glave povej  nekaj stavkov, je bolj prisrčno kot brati s papirja. In če se zmotiš, kaj potem - je to pač zaradi treme in tvoje pomembne vloge, videti bo pa prav simpatično. Mi smo sicer zmogli tudi brez govorov. Lahko pa z ženinovo pričo kaj ušpičita, ampak to je odvisno od sorodstva in mladoporočencev, so za hece ali niso. Mamamia mamamia

Noel  

član od: 12.3.2004

sporočila: 268

26. sep 2007 13:14

In še ena čisto sveža izkušnja, par dni je od tega. Od ene pa dobro leto. Najpomembneje je pogovoriti se z ženinom in nevesto, kaj od tebe pričakujeta. Če so ljudje, ki se radi naredijo "francoze", potem je še kar problem in na taki poroki bi se jaz počutila zelo bedno. Moji nevesti sta si od mene želeli predvsem to, da sem ta dan z njima, da jima pomagam pri jutranjem oblačenju, da jima v torbici nosim robčke, šminke ..., da skrbim za obleko, vlečko, šal ... V bistvu si kot en čim bolj nevidni spremljevalec, ki skrbiš za to, da je nevesta brezhibna, da si poleg nje pri obredih, da ji podaš robček, ko tečejo solzice, da držiš šopek, ko si z ženinom izmenjujeta prstana, da se kot priča podpišeš v poročni list (kar pomeni, da v ta zakon verjameš) ... V cerkvi enako kot na matičnem uradu sediš poleg neveste in enako se na koncu podpišeš. Tisto "pitje iz keliha" pa je v bistvu obhajilo, h kateremu pristopiš, le če si katoličanka in si na to pripravljena. Če obredom sledi še svadba, pa je odvisno od navad ... Včasih je treba paziti šopek, nevesto - da ti jih ne ukradejo, sicer (pri nas je tako) jih moraš odplačati s kakšno nalogo (kaj zapeti, zaplesati ...). Na svadbi je lahko tudi ples prič, kjer plešeš ali s ženinovo pričo ali vsaka priča s svojim partnerjem. Finančna plat je popolnoma odvisna od ženina in neveste in jaz naprimer na teh 2 porokah nisem imela drugih stroškov kot darila. Je pa ta vloga predvsem častna, cel dan boš tudi ti v središču pozornosti ... Srečno! Noel

lunacka  

član od: 13.6.2005

sporočila: 156

26. sep 2007 13:20

Vendelina jr. je napisal/a:
Jaz za tole sem in nisem najbolj prava - dvakrat sem bila nevestina priča in na temelju obeh izkušenj sem vzpostavila eno ogromno rezervo do svadb. Anyway: čekiraj, kdo bo ženinova priča! Ker v celotni proceduri je sila veliko denarnih pasti in če tu ženinova priča igra francoza, ni fino. Prva past se zgodi ob prihodu na civilni obred. Tam se ponavadi zbere celo pleme in potem pride gostinsko osebje s pladnji aperitiva, svatje hitro vzamejo svoj kozarec....in potem, ko je obred in podpisovanje, te na izhodu počaka gostinec in ti pomoli račun za tiste aperitve (meni sta dvakrat pobegnili ženinovi priči v tem delu, je pa res, da sem bila takrat mlajša). Potem obstajajo še vedno fotografi s polaroidnimi kamerami (čeprav jih je sedaj bistveno manj) in par na izhodu začnejo skliati. In potem vedno najdejo pričo, da to plača. Skratka, moj nasvet: imej ves čas na očeh ženinovo pričo in ga/jo lepo porivaj v bližnji kontakt z gostincem in fotografi. Za cerkveni del ne znam povedati nič uporabnega - ampak se mi zdi, da se ne bo noben župnik branil, če dobi kaj v ofer - ponovno, porini v to zadevo ženinovo pričo! Govori....(samo prosim, ne sem gor vprašati, če obstaja kje kakšen šimel za govore in brez stihov, velja?) - na svadbah imajo ljudje eno silno potrebo kaj umnega reči. Ko začne govoriti eden, obstaja silna verjetnost, da bo še kdo padel v emocijo in čez nekaj časa kaj povedal. Naj ljudje govorijo. Zlasti še, če bodo ob tem tudi sami plačali "rundo" - ker v nasprotnem primeru bo to spet padlo na priči. Skratka, ni tvoje, da paziš na nevesto in na šopek (se ga postavi v vazo in je stvar rešena), če bo nevesti malo slabo, ji bo itak pomagala mama. Če se bo nevesti razmazal mejkap, si ga bo znala sama popraviti. Če se bo nevesti tresla roka pri podpisovanju, edino pravilno, saj je pomemben trenutek - ne boš ji ti roke voddila. Ti se samo koncentriraj na denarnico od ženinove priče. Vendelina jr.
Vendelina jr. je pa frajla, hihi. Če povzamemo: naloga nevestine priče je, da vse morebitne finančne obveznosti "poturi" ženinovi priči. In ostane svetovna škrtica poroke. Hmmm kaj bi pa ženinovi priči svetovala? Mac, tudi jaz sem bila priča - dvakrat - poroki sta bili zelo različni. Obakrat je funkconiralo, da sem povprašala ženina in nevesto, kaj pričakujeta, prebrala med vrsticami tudi tisto, kar nista naravnost povedala in glede na to, da sem ju poznala, izpolnila tudi kakšno skrito željo. Seveda sem se posvetovala tudi z "drugo" pričo in vse obveznosti so bile korektno porazdeljene. Kar se tiče govora bo težko svetovati, če že, naj bo oseben. In lepo se imejte! lunacka

Mac  

član od: 2.8.2006

sporočila: 199

26. sep 2007 13:43

Hvala, ste me malo razsvetlile in opogumile. Dobila sem nekaj idej - majhnih, a pomembnih. Če ima še katera kakšno mnenje pa kar tipkovnico v roke. Vsak nasvet prav pride. LP! Mac

Loni  

član od: 12.12.2001

sporočila: 7859

26. sep 2007 15:19

Sem bila deklica za vse, kar se tiče moje prijateljice, šla sem ji samo za cerkveno pričo, civilna ji je bila teta. Sem si vzela tisti petek prej dopust, pa obleko sva hodili skupaj pomerjat, pa piškoti... Najbolj sem se pa izkazala na koncu veselice, ko sem vse vesele svate odpeljala varno domov, sem pač ostala trezna, in nato naslednje dopoldne po njihove avtomobile. Mi ni bilo nič odveč. Loni Makaroni

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

28. sep 2007 12:27

Lunačka, če imaš ti eno neverjetno veselje odpirati denarnico, medtem ko ostali gledajo v tla ali pa skozi okno, nekam v daljavo, kdo sem jaz oziroma kdorkoli drug, da bi te pri tem veselju ustavljali. Jaz sem imela to slabo izkušnjo, da sem imela obakrat na drugi strani popolnoma neuporabni priči. Enkrat je bila sestra od ženina, ki se je ves čas jokala in je imela polne roke dela s popravljanjem mejkapa, tako da od nje ni bilo nič. Nekje po petih urah sem ji rekla, da zakaj se pa tako joka, ker konec koncev, se je ženin drugič poročal za razliko od neveste in bi na nek način že vsi morali malo na okus priti...? In je začela spet hlipati in pripovedovati o svojem povprečno nesrečnem življenju, tako da sem zvedela več, kot sem si kdajkoli želela... Drugič je na začektu kazalo dobro. Ženinova priča naj bi bil en soliden mladec s korektno plačo. Ki pa je potem dobil eno dobro ponudbo za delo na projektu v Sibiriji in ko je vagal med svojo kariero in prijateljevo poroko, je ugotovil, da ima sebe vseeno rajši in je šel v Sibirijo. In je bil za pričo rezerva od mlajšega brata s statusom študenta. Prvo jokajočo pričo sem nekje na polovici obreda prepričala, da tudi sama odpre denarnico. V drugem poskusu sem takoj na začetku vprašala, kaj misli kdo plačati. Je res, da je od tega deset let in kapitalizem še ni tako prijel, ampak so se vsi delali blazno raznežene zaradi dejstva, da se bosta mlada dva vzela, da "pa ja ne bomo zdej o dnarju". Potem smo imeli eno daljšo diskusijo, ki je ne bi povzemala... na koncu smo si razdelili, kdo bo kaj plačal, malo so bili zobje stisnjeni, ampak svadba je pa kar stekla. Poznam pa nekaj primerov, ko so bili vsi za stvar in tekmovali v tem, kdo naj bi kaj podaril in kaj plačal in (jaz bom konfete, ne jaz bom konfete, ti plačaj tisto pogostitev tam, prou, potem bom pa jaz plačal bend ipd ipd), dokler ni šest mesecev po poroki mladi par dobil od gostincev pa še od koga račune za neporavnane obveznosti in zadeva je imela sedemestno številko v slovenskih tolarjih in prva cifra je bila večja od 1. Got it? Sama nimam problema s tem, da se kaj plača. Ampak meni sta dve izkušnji, ko so se ostali sprenevedali s plačili, za to življenje dovolj. Vendelina jr.

jade  

član od: 11.11.2004

sporočila: 6303

28. sep 2007 12:37

Zakaj pa bi sploh morala priča kaj plačati? Midva sva vse plačala sama, nekaj tudi najini starši. Kar se tiče plačila sva obred, rože, pogostitev doma... plačali prej, v gostilno, snemalcu in k fotografu pa sva šla naslednji dan in plačala sama. Od prič sva dobila darili, pa še za to sva jih kregala zakaj so toliko zapravili (moja priča je napr. kupila pralni stro), nama se je že to zdelo veliko preveč. jade

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
malo za hecmišzmoke
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti