Srečanje sorodnikov

22. avg 2007 10:15

Kar se tiče cateringa - verjetno se da zmenit, da ti hrano samo pripeljejo, postavijo na mize ipd., potem se pa gostje že sami znajdejo. To po mojem niti ne bi bila tako slaba ideja. Drugi poskrbijo za hrano, ti pa za vse ostalo - pijačo, kakšno sladico, prostor .... Nekaj dela in živcev ter denarja prihraniš pa še vedno je vzdušje domače in sproščeno (ker če te natakarji strežejo na domači zabavi je potem najbrž ni tako sprošleno. Pa v takem primeru je najbrž vseeno če greš v oštarijo, najameš za tisti dan celo in je).

22. avg 2007 10:18

Vendelina, se absolutno strinjam s tabo. Naš največji podvig v lastni režiji je bil za 20 ljudi. sicer sem bila pa že na marsikateri zabavi, kjer je bil katering, pa se mi ni nihče zdel pav nič vsiljiv in v napoto. Osebja še opazili nismo. Je škoda živcev za vse skupaj, ker organizator od vsega skupaj nič nima.

Edina zadeva, ki pri nas laufa v samostojni režiji, poteka pa tako, da se že vnaprej ve, kdo bo poskrbel za kaj in za koliko ljudi. Navadno se nabere okoli 40 ljudi in je potem vsaj 5 glavnih kuharjev z asistenti. 

Loni Makaroni

22. avg 2007 12:20

Samo komplicirat ne preveč.. Mi imamo taka srečanja že 25 let, vedno na isti lokaciji, vedno v istem terminu. Najamemo dom, zraven je oštarija. Hvala bogu jih ima vsako leto najmanj 5 okroglo obletnico in oni v oštariji častijo kosilo. Popoldne pa poteka srečanje na lokaciji s hrano iz nahrbtnika. Saj se ve : hribci prinesemo vino, domače klobase, domač kruh, kakšno pečenko, kuro, dolinci pa sokove, sladice, zelenjavo ( ki je pri nas v hribih takrat še ni ... In vedno vse zlaufa. mamo se fajn. Blizu je tudi fuzbal plac, kjer se lahko staro in mlado, ki ne pleše, podi za žogo.. Je pa res tako, kot je rekla Vendi. Spominjaš se fešte le po kakšnem škandalu - letos smo hribci "narezali" ene druge hribce (ne iz naše žlahte..), ha,ha Tina

22. avg 2007 13:25

če uporabljam vendelinino terminologijo, potem se gre tudi naše 120 člansko pleme to reč. ne vsako leto, na srečo. zadeva se dogaja pri nas doma, pri mami in bratu pravzaprav, tudi mene doletijo določene obveznosti. saj veste, domača hčerka ne pride nikoli zgolj na obisk, vedno je kaj za postorit. torej. organizacijski odbor (6 do 8 članov, ki pokrijejo vse klane) je krovni organ. vsak je zadolžen za en segment. odojka, jagenčka in perjad dobimo že spečeno in razrezano. solata se nareže na samem začetku. enako kruh. vedno je obilo prostovoljcev, če jih ni jih določimo, najrajši tiste, ki pridejo pred dogovorjeno uro. in potem je vse samopostrežno. pivo je točeno, vino tudi, sokovi so v plastenkah. to je prvi obrok. naslednji je z žara. klasika plus zelenjava. imamo kavni avtomat, s katerim zna rokovati več ljudi in tako je kava vedno na voljo. s pecivom se izkažejo pridne gospodinje. velja, da naj bi vsaka širša družina prinesla kakšno malenkost. nakupimo obilo enkratnega pribora, krožnikov in lončkov. na več koncev postavimo škatle za smeti. veliko je dela s pripravo prizorišča. dobimo ali vojaški šotor ali se naredi provizorična streha. klopi in mize so sposojene od gasilcev. predpogoj je prostor za mize, parkiranje, družabne igre. pokritje stroškov. vsak odbornik prijavi število udeležencev svojega klana in je zadolžen za zbiranje denarja. pristojbina je nekaj nižja kot pri vendi. še to, pri nas so kriteriji za uspešno izvedbo drugačni od tistih pri vendi: živahen ples, doživeto recetiranje, duhovite igre brez meja. čas: nedelja od 11 do neomejeno. mimika

26. avg 2007 2:02

Do nedavnega sem sodila med mazohiste, kot je rekla dear Vendy za tiste, ki sami kuhajo in potem še strežejo plemenu (moje je malo manjše od njenega, a če seštejem širiši družini, smo tudi mi blizu 150).

No, moj rekord je, da sem sama skuhala (razen dveh krompirjevih rolad in dveh skled solate) in postregla več predjedi, glavnih jedi in sladic 27 ljudem (sinov rojstni dan). Klasičen način, nič hladno-topli bife. Dva dni dela je bilo, rezultat je bil super, ampak ko so začeli hvaliti, kako zelo dobro sem spet pripravila in oh in ah sem jih imela vseh čez glavo dovolj in sem si samo želela, da vsi čimprej  nekam spiz...Vmes je v kuhinji nastala še poplava, ker je ob orvi rundi pomivanja krožnikov in pribor aod predjedi crknil pomivalni stroj...

 

Od takrat dalje sicer še držim vajeti družinskih zabav v rokah (ko gre za več kot 15 ljudi), ampak delo lepo razdelim. Sama  pripravim kakšno tretjino vsega, vedno tudi nekaj čisto novega in presentljivega, tega si ne pustim vzeti, vse ostalo pa naj lepo izvolijo drugi. Naš catering je bilj domač, imamo namreč izurjene ljudi, ki jih plačamo in za večja srečanja pripravijo glavnino, moje in svakovo je potem samo še nadziranje in finiširnje ter kakšna posebnost po lastnem navdihu.

Prava kulinarična razvajanja pa so prihranjena za ožje družbe, do deset, 12 ljudi. To še vedno zmorem zlahka, ne glede na jedilnik.

 

Tako da catering ni nujno, da te strežejo spredaj in zadaj, finta je v tem, da te razbremenijo. In lahko tudi gostitelj srečanja uživa, ne pa da drika po prireditvenem prostoru in šteje vilice, pregleduje kozarce in kontrolira pladnje. Namesto tega mu ostane čas, da zabava sorodstvo.

 

Mamamia

mamamia

28. avg 2007 17:50

Tudi jaz se popolnoma strinjam z Vendelino jr. Ko se je srečalo naše"pleme" v naši organizaciji, smo tudi naročili catering. Večinski del skrbi je s tem odpadel (da bodo ja vsi imeli dovlj hrane, da ne bo imel noben praznega kozarca, da ne bo zmanjkalo kruha ali olat na mizah itd.) in smo se organizatorji lahko tudi posvetili pogovoru s sorodniki in zabavi. Natakarji, če so profesionalci, svoje delo opravijo tako, da jih skoraj ne opaziš. Je pa res, da nismo vsi iz istega testa. Nekaterim se zdi škoda denarja, drugi se hočejo na vsak način izkazati, nekateri menijo, da le izpolnjujejo dolžnost in nimajo želje po druženju itd. Jaz osebno sicer tudi rada kaj dobrega skuham, nikdar pa ne bi zamenjala kuhalnika in postrežbe za pogovor s prijatelji, pa četudi gre za to, ali imajo prav "ta črni", "ta rdeči" ali "ta beli". Pozdrav in uspešno srečanje Temba temba