Kredit - vaše izkušnje

20. apr 2009 17:39

Off topic: Vendy, menim, da nas večina misli, da si dobra, res pa je, da se steboj ne moremo ravno vedno in v vsem strinjati. Kdor pa je želel, se je iz tvojega pisanja lahko marsikdaj veliko naučil.

rrr

20. apr 2009 17:40

ribaracarak je napisal/a:

Off topic: Vendy, menim, da nas večina misli, da si dobra, res pa je, da se steboj ne moremo ravno vedno in v vsem strinjati. Kdor pa je želel, se je iz tvojega pisanja lahko marsikdaj veliko naučil. rrr

 

Se podpišem...

Vanja

20. apr 2009 20:31

Najlepša hvala gospa Vendelina jr. Sem upala, da mi boste vi odgovorili. Res izčrpno, poučno, pametno napisano. Gospa Rimljanka nikogar nisem tukaj popljuvala, včasih sem samo rekla svoje mišljenje. Saj smo "demokratična" kulinarika ali ne? In če se s kom zopet ne bom strinjala napišem svoje mnenje. Gospa Vendelina jr. res marsikaj veste. In tudi iz vaših besedil vidim, da ste prav pametna ženska. Samo včasih.... za nekatere stvari se včasih ne strinjajo člani na kulinariki, kar napišete. In potem leti perje. Drugače pa moram priznati, da res napišete pametne zadeve. pa lep dan še naprej vsem bisagolf

20. apr 2009 20:52

Vendy jr. spoštujem zato, ker ji uspe, da jo kulinariki takole čedno ogovarjajo in vikajo, naslavljajo z 'gospa'... tudi če kdaj dvigne perje in razburi občinstvo... kapo dol, mejdun. (pa da me ne bi kdo zdaj vikal tule, mi ni do tega)

tulka

21. apr 2009 11:47

Vendelina jr.  Torej se iz napisanega lahko izpeljejo naslednji zaključki:

Ni pametno jemati kredit vezan na 1M EURIBOR (načeloma naše banke ponujajo kredite vezane na 6M ali 12M EURIBOR (tuje banke pa lahko tudi na 3M). V tem primeru odpade mesečno obveščanje kreditojemalcev.

Pametno je že v fazi informiranja pridobiti vse podatke o stroških kredita, ki so lahko: str. odobritve kredita, str. vodenja kredita, str. sklenitve notarskega sporazuma-hipotekarni kredit (plačilo pri notarju), str.zavarovanja kredita.

V primeru najetja kredita s fiksno obrestno mero je treba biti pozoren predvsem na klavzulo v pogodbi, ki se pojavlja pri nekaterih bankah in gre nekako takole: višina anuitete se lahko spremeni v primeru večjih sprememb na monetarnem trgu. (!?)

V primeru najetja kredita vezanega na EURIBOR / LIBOR  (spremenljiva obrestna mera) je treba vedeti ali bančni pribitek ostane enak celotno odplačilno dobo kredita.

In mimogrede še en nasvet: za božjo voljo, ljudje, ne jemljite kreditov na 30 let (če morate vzeti kredit na 30 let, potem si zadeve ne morete privoščiti).

In začnite mesečno dajati na stran denar (varčevanje) v višini, kot si predstavljate, da boste naslednjih 10, 15 ali 20 let odplačevali kredite in boste videli, če ste zmožni odplačevati dolg (marsikdo, ki operira samo s številkami, nima prave predstave, kaj pomeni dati npr. 300 EUR vsak mesec na stran (to je nekakšen povprečen obrok pri stanovanjskih kreditih)).

 

21. apr 2009 11:56

bisagolf je napisal/a:

Gospa Rimljanka nikogar nisem tukaj popljuvala, včasih sem samo rekla svoje mišljenje. Saj smo "demokratična" kulinarika ali ne? In če se s kom zopet ne bom strinjala napišem svoje mnenje. bisagolf

Daj, preberi še enkrat, kaj si napisala in kako. Nisem nikljer napisala, da si koga popljuvala, o kakšni silni vljudnosti pa tudi ne bi mogla govoriti. pa ne mislim samo te teme, spomni se one o prepisu tvojega dela hiše.........

Moja pripomba je, če jo prebereš, letela na vse tiste, ki skačejo v zrak, če kdo, še posebej Vendelina jr., kaj pove direktno (pa jih to najbrž zaboli). Potem pa čisto  irno spet od taistih pričakujejo nasvete (in so spet "v luftu", če ti niso njim na kožo pisani.

Povsem odveč je uporaba izraza gospa. Upam, da ti je jasno, zakaj tako menim (če ne, poglej tulkin zapis).

21. apr 2009 12:10

Silva, s tabo se ravno ne strinjam. Nasvet je že dober, ampak danes ko komaj pri 30. letih dobiš službo za nedoločen čas, pa tudi samo enkrat se živi- potuješ, uživaš in nekaj eur daš stran se časovno enostavno ne izzide (edino, če za tabo stojijo bogati starši). Midva sva vzela kredit na 30 let in mi na misel ne bi prišlo, da bi čakala in dajala na stran 10, 15 ali 20 let in bi potem šla živet v hišo. Kdo mi pa zagotavlja, da bom po tolikih letih sploh še živa? Pa brez perja prosim. Je samo moje osebno mnenje. lp, pinka

21. apr 2009 12:31

Pinka, prav imaš, da poveš svoje mnenje.

Moja pripomba v zvezi z varčevanjem se je nanašala na višino zneska, ki bi ga lahko varčeval vsaj 5 let, namesto, da plačuješ obrok kredita.

V praksi bi tole izgledalo takole:

varčevanje: 350 EUR/mes je po 5-ih letih  =22.657,78 EUR.

Za isti znesek kredita 22.657,78 EUR na odplačilno dobo 5 let bi plačeval na mesec: 449,71 EUR (s tem, da bi plačal pri odobritvi takšnega kredita še: 500,24 EUR stroškov...).

Razliko računaj sama...

Vse informativne izračune sem naredila na internetu... Vsem so dostopna.

 

 

 

21. apr 2009 12:46

Sama se načeloma strinjam s pinko. Na način, kot ga predlaga silva, lahko varčuješ za kakšno cenejšo reč, ki je tudi ne potrebuješ najbolj nujno in lahko malo počaka. A varčevati za stanovanje, hišo, avto, itd na ta način? Kje pa tačas bivati? Jasno, da plačaš več, po izračunu, ampak to je cena kredita in je treba zadevo vzeti v zakup, če nimaš dovolj gotovine, ko jo najbolj potrebuješ. Kredit na 20 ali 30 let ima pač to slabo lastnost, da veliko več vrneš kot si dobil, ampak če je obrok znosen ti omogoča tudi sprotno varčevanje ali v kakšni krizni situaciji tudi hiter kredit na krajšo dobo. Še najbolje z zastavo privarčevane vsote - ta se obrestuje kot depozit, ni stroškov zavarovanja kredita, saj jamčiš s svojimd enarjem, ki je na varnem pri banki, za kredit plačaš obresti kot pač so in te kredit stane samo razliko med obrestmi za kredit in obrestmi za depozit. Ko kredit vrneš pa spet prosto razpolagaš z depozitom. Mamamia mamamia

21. apr 2009 12:47

@ silva. Finančno gledano, je najbolj metodološko korektno, če se kredit, ki se odplačuje mesečno, v primeru, da se obrestuje po variabilni meri, obrestuje tudi po 1M osnovi. Pri gospodarskih družbah to tudi prakticiramo (čeprav je bolj malo primerov, ko se tam kredit odplačuje vsak mesec, vendar so). Občanskih kreditov je pa veliko (pomeni, da je veliko odprtih partij) in potem se vsaka banka po svoje trudi, da bi te kredite standardizirala in tako imela manjše stroške pri vodenju. In potem se delajo take poenostavitve, tipo 6M EURIBOR + pribitek in basta....tko voli, nek izvoli. Plus, če ima občan pri eni banki odprt kredit, plačo, račune in kartice ima pa pri drugi, potem bo imela banka, ki ga kreditira že itak probleme s tem, da ji bo redno izplačeval obveznosti (je treba potem občanovemu delodajalcu vsak mesec pisati, koliko naj plača na ta-in-ta račun in to stane) in kam bi pa potem taka banka prišla, če bi še posebej računala kakšno butično ponudbo....Daleč ne. Čeprav pravim, metodološko korektno je tako, kot sem napisala. Pri obračunu obrestnih mer se pa spremembe dogajajo tam na tretji decimalki. In potem prepuščam vsakomur, da premisli, koliko mu je pomembno, da odplačuje po metodološko korektnem izračunu v nulo in naprej, ali pa je zadovoljen z dobrim približkom, ki ga omogoča ekstrapolacija &M na raster enega meseca. Ker, pri 300 EUR na mesec zna biti razlike plusminus 2 evra..... Glede določila o tem, da se obrestna mera lahko spremeni v primeru večjih sprememb na denarnih trgih....Logika je naslednja: bolj, ko se neke stvari prenašaja v daljše obdobje, večja je verjetnost, da se bo v prihodnosti zgodilo nekaj, česar bodisi ne moremo predpostaviti, ali pa da se bo nekaj, kar lahko predpostavimo, zgodilo ob časovni točki, ki je ne moremo napovedati....In pri takem sklopu možnih spremenjenih okoliščin si pač kreditodajalec pridržuje pravico, da bo svoje pogoje tudi spremenil. Dikcija je do neke mere usklajena s potrošnikšimi asociacijami in po drugi strani ustreza izvedbnim določilom, ki se jim v žargonu reče Basel II. Tale Basel II je malo prevelik za format foruma (to je 1000 in več strani vsega, kar ste kdajkoli hoteli vedeti o bančnih tveganjih, pa se niste upali vprašati....), fazon klavzule o spremebi obrestne mere je v tem, da se s tem banka zavaruje pred tožbo dolžnika, če bi mu v nadaljevanju spremenila obrestno mero. Sicer pa ta določila veljajo v celi EU od leta 2007 in ti z izbranim veseljem pošljem tudi link zadevne direktive.... Rada bi še opozorila na razliko EURIBOR in LIBOR. Euribor je referenčna medbančna obrestna mera za depozite v evro-območju. Kar pomeni, da je narejena za valuto evro. Po drugi strani je LIBOR kratica za London interbanking offering rate. In sicer gre za ponderirane obrestne mere za naslednje valute: ameriški dolar, japonski jen, britanski funt, švicarski frank, evro.... Skratka, londonske referenčne obresnte mere za valutne depozite se oblikujejo za domačo in tuje valute, medtem ko se EURIBOR oblikuje samo za našo domačo valuto. Pri nas uporabljamo LIBOR v poslih s tujimi valutami. Občanom intenzivno in globoko in sploh odsvetujem kakršnokoli dolgoročno čaranje s tujimi valutami. To odsvetujem tudi majhnim podjetnikom. Kombinacije s tujimi valutami so smiselne samo takrat, kadar ima kdo stalni vir prihodkov v tuji valuti - to pa občani ponavadi niso. Npr, če ima kdo stalne prihodke in dobavitelje v Švici, potem je smiselno, da ima npr tudi del kreditov v CHF, v nasprotnem primeru je pa to tako pametno, kot če si vrtaš luknjo v koleno....(je letos ogromno "pametnih" ki so lani in predlani jemali kredite v CHF, sedaj jih je pa rast franka tepe). To make a long story shorter, občani, ne čarajte z Liborjem. Vendelina jr.