Miss slovenije

27. jun 2007 14:40

 

Kolikor je človek inteligentnejši, toliko več se od njega tudi zahteva. Ne samo na področju znanja, temveč tudi na področju medčloveških  odnosov. Torej tudi več empatije do manj talentiranih. Če se supertalent izrazi le v enormni sposobnosti vsrkavanja znanja in vedenja, ne spremlja ga pa neka osnovna modrost, da je tudi vse to ogromno znanje manj kot zrnce peska v vesoljnem vedenju,  postane superinteligentnež kaj hitro nadut in vzvišen do "povprečnežev", ki vendar tvorimo 90 % vsega prebivalstva.

No, Godlerju zaenkrat  še  oprostim, je še mlad.

Cila

27. jun 2007 14:54

Aha, zdaj pa razumem, vaše mnenje je, da je fant tako pameten, da mu škoduje. OK, naj škoduje sebi, če že hoče tako, nas naj pa nehajo maltretirat s takimi zmazki.

 

LP

27. jun 2007 15:15

Glede na to, da je scenarij napisal Šalehar, menim, da Godler tule ni prav dosti kriv, on je bil le interpret. Za Šaleharja je pa splošno znano, da ne prenese pocukranosti, turbo folk in ostale nekvalitetne glasbe in še marsičesa, tako da, ko sem prebrala, da bo on pisal scenarij, mi je bilo jasno, da bo to izven vseh ustaljenih okvirjev. Za moje pojme je šel glede na koncept prireditve res predaleč. renatana

27. jun 2007 15:17

Ladies, če dobro premislite, tole ni več zgodba o tv izdelku, temveč je zgodba o tem, kako se upošteva različnost v praksi. Začnite pri vsakdanjem življenju: vsakemu se je že zgodilo, da je oseba, ki jo najbolj ljubimo, naredila kaj tako nepričakovanega, da nam je vzelo sapo, pa rekla kaj takega, da smo ostali brez teksta, ali pa bognedaj, celo opozorila, da nekaj delamo narobe....in vedno se v takih momentih najprej počutimo, kot da bi bili s strani te osebe napadeni. Po začetnem občutku napadenosti to predelamo, ugotovimo, da ni šlo za napad na nas, temveč je tudi najbolj ljubljena in z nami najbolj kompatibilna oseba preprosto drugačna. Nihče ni točno tak, kot smo mi sami. Hvala bogu (bi bilo preveč grozno gledati svojo zrcalno sliko ves čas). In sedaj vprašanje: Če razumemo, da niti najbolj ljubljena oseba ni ena-na-ena z nami kompatibilna, zakaj za vraga potem pričakujemo (pričakujete), da bo ena kdorkoli, še posebej pa medijsko pojavna oseba vedno in povsod: - počela stvari, ki so nam všeč in ki nas zabavajo, - skozi medij govorila samo vam, - in nikoli ampak nikoli ne bo naredila nič takega, kar vam ni všeč? A niso tole malo nerealna pričakovanja, da ne rečem projeciranja? Nerealna pričakovanja vedno vodijo v razočaranja. Razočaranje je čustvena reakcija, ki se razrešuje v občiutku napadenosti, občutek napadenosti pa mnogokateri razrešujejo (razrešujemo, jaz tudi, čerprav se trudim, da ne bi, mi je v zadnjih letih uspelo zmanjšati frekvenco) z napadom nazaj. Ta odnos občudovanja nekoga (ki ga zasebno sploh ne poznamo), ki se hitro spremeni v jezo na občudovano osebo. Zelo velikokrat se pokaže pri: - politikih; v žaru predvolilne bitke grejo ljudje volit, po nekaj mesecih pa z izredno prizadestjo rečejo, da jih je ta-in-ta politik razočaral (jaka srčna bolečina, ni kaj) - ljudi z estrade; velja tudi za estradniške muhe enodnevnice - mimogrede, a se ni tukaj eno izredno število ljudi precej časa dopisovalo na temo dogajanj v resničnostnih šovih, - drugih oseb iz medijev; to pot je ost uperjena v Godlerja (ni kaj, kratka je pot od občudovanja njegovih talentov do odnosa tipo "a misli, da je kej bolš ud nas, navadnih ljudi", "sej lahko je pameten, ampak nej se ne norčuje iz mene"), drugič bo na vrsti Ivanuša, potem zna biti Zrnec itd itd...pa najbrž še kdo, ki mu ni ime Jure. Vsi ljudje, ki se jih da uvrstiti v prejšnje tri alineje so samo ljudje. Njihova dolžnost je, da po svojih najboljših močeh opravijo tisto, kar pač imajo opraviti, ni pa njihova dolžnost, da zapolnjujejo vse in vsakične praznine, ki se dogajajo njihovi publiki. Ker tega se ne da. Na svetu ni 100% ujemanja in 100% izkoristka in nihče, ampak nihče ne producira samih biserov in čistega zlata. Zato ni treba izvajati sankcij, ker slučajno nismo dobili nečesa, kar se itak ne da dobiti. Sprejemanje različnosti je ravno to, da NE SANKCIONIRAŠ NEKOGA, KER TI NI IZPOLNIL NEMOGOČE ŽELJE. Zato, če komu na tevejki kaj ni všeč - dobri ljudje so že zdavnaj izumili daljinca in gor so gumbi za druge program in za izklop tudi. Če komu ni všeč ta ali ona politična izbira - imamo volitve. Ni treba zadeve še z dodatnimi emocijami obteževati. Glede razmišljanja v stilu "ta ima podcenjevalen odnos, a misli, da je kej bolš ud nas" - mene je pot vodila skozi veliko držav in poznam kar precej ljudi in kar precej človeških stisk sem že videla - pa lahko resnično rečem, da ne poznam nikogar, ki bi v resnici mislil, da je vobče boljši od kogarkoli. Eni imajo ene talente, drugi druge. Če bi vse naše talente (racionalnost, inteligenca, emocije, humanost, gibalnost, potrpežljivost, samostojnost, iniciativnost, kreativnost....) lahko umerili in na koncu vse skupaj sešteli, bi imeli verjetno vsi zelo podobne seštevke. Kot pravim, ne poznam nikogar, ki misli, da je vobče boljši od kogarkoli drugega. Sem pa srečala marsikoga, ki misli, da je slabši. In tisti, ki mislijo, da so slabši, so seveda negativno nastrojeni do tistih, ki ne mislijo, da so slabši. A ni škoda in sploh kontraproduktivno misliti, da si slabši? A ne bi bilo bolje, če bi se energija, ki gre za to, da se misli, da si slabši, usmerila v iskanje talentov, ki so v vsakem človeku? Vendelina jr.

28. jun 2007 9:15

Si mi dala misliti. In prav imaš. Spet. Tatjana