Kaj je narobe z ljudmi?

5. jun 2007 21:31

Moje sožalje, Jančka, zelo zelo objestno in grdo od fanta. O pločnikih in kolesih pa le to, da dobim pikice, ko srečam kolesarja na pločniku, odkar mi je lani smrkavec s kolesom na pločniku zbil hčerko po tleh. Da ne bo pomote, tudi jaz se vozim s kolesom. Vendar ne po pločnikih. Nisem pa niti pomislila, da bi zato koga porivala s pločnika na cesto. Nič luž in veliko sončka vsem! harmonija

5. jun 2007 23:48

Ne gre za luže in ne gre za kolesa. Gre za toleriranje in solidarnsot. Te pa več ni. Če dežuje, oziroma lije, se običajno tudi pešcev na pločniku ne tare. Kolesar, ki je poiskal zavetje, zagotovo ni kamen spotike v taki situaciji. Problem je mladenič, ki je v nevarnost spravil kolesarja in morebitnega voznika na cestišču. In problem je vsak izmed nas, ki se v želji, da bi imel čim manj dodatnih obvez naredi slepega, ko pred nosom pretepajo nedolžnega; vsak, ki pelje mimo nesreče, ki se je zgodila pred njim, brez da bi preveril, kaj je z udeleženci; vsak, ki nemo opazuje takšne in drugačne izbruhe nasilja in vandalizma, brez da skuša o tem spregovoriti. Stara sem 30 let. In še zmeraj verjamem, da s slogo zmoremo spremeniti svet. Tile forumi mi vlivajo upanje, ki ga v realnem svetu zmanjkuje.... tabina

6. jun 2007 6:08

Popolnoma se strinjam z Jernejem, to je produkt kapitalizma. Lahko le še čakamo kdaj bo nek mulc s pištolo pobil nekaj ljudi, amrikanofili pa bojo vzdihovali: sedaj jo pa imamo ( demokracijo, namreč ) ežoj

6. jun 2007 7:44

Ežoj, lepo, a se v eni temi strinjava  Ameri so seveda prvaki kapitalizma in poboji, ko si tako frustriran in izpran, da ne moreš nič drugega (ker se ti odpuli), so tam vsakdanjost. Ampak Ameri na velika vrata prihajajo v našo malo deželo preko največjega zabaviščenga parka v Evropi. Bomo vsaj v eni stvari prvi v Evropi. Škoda da v igralništvu, ki je oblika zasvojenosti  in nekaterim ljudem pobere vse premoženje in ostanejo brez strehe nad glavo. Škoda, da se ne gremo prve na kakšnem drugem področju. Končno v plačah, da se malo kapitalistično še sam obarvam Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

6. jun 2007 9:35

http://en.wikipedia.org/wiki/Falling_Down Jernej, tale film si imel najbrž v mislih... veverica

6. jun 2007 10:19

To, da te avtomobilisti poškropijo, je že standard, vsak se briga samo zase. To mi je šlo vedno tako na živce... če bi lahko tisti hip stekla za takim avtom, bi kar fizično obračunala... sama imam eno leto izpit in ravno to sem si obljubila, da bom vedno pazila, še preden sem naredila izpit. Ok, jankica... te popolnoma razumem, jaz bi bila tudi v šoku. Ta moški, ki te je porinil, je skrajno podel in si niti Č od Človeka ne zasluži! Je pa tudi res, da sem tudi jaz enkrat hodila po kolesarski poti, (ker je bil pločnik čisto zaparkiran) in se je en kolesar tako zdrl name, da tudi ni bilo za nikamor... Scorpy

6. jun 2007 10:21

Jancka,hja,zakon ulice! Peljala si se po pločniku,fant je to videl in te je poslal tja,kjer ti je mesto. Žal si ni izbral ravno pravega načina,ker fant še očitno ni slišal za kulturno obnašanje. Pač videl te je,to ga je razkačilo in po najhitrejšem postopku te je odstranil z svoje poti. Kaj bi si pa lomil in matral jezik,da bi te opozoril,da se po pločniku pač ne vozi s kolesom,kar mimo pa spet ni mogel,ker bi ga potem spet skrbelo,če ne bi na svoji poti podrla kakšnega pešca. Najbrž je bil sam pri sebi prepričan,da je opravil dobro delo. Poglejte si tole: http://www.3delavnica.com/index.php?main=forum_tema&top Se v vsakem izmed nas skriva zver? Naj vsak dan bo s soncem obsijan Sporočilo je spremenil(a) Marjetka cvetka dne 06. jun 2007 10:23:24

6. jun 2007 11:22

Do neke mere bi lahko pritrdila razmišljanju, da je bil včerajšnji incident nek stranski produkt tranzicijskega stresa, ki je onemogočil družini tistega mulca, da bi otroku pred leti privzgojili manire. Samo, spomnim se svojega otroštva (ko smo bili še Titovi pionirčki in inflacija še ni galopirala in klošarjev skoraj ni bilo) in pred našo hišo je bil kandelaber javne razsvetljave in pod tistim kandelarbom je skoraj vsak mesec kakšen nesrečnik, ki se je v zgornjih jutranjih urah močno opit vračal, kamor se je pač vračal, obstal in se tam tudi zgrudil in zaspal na ulici. Jeseni in pozimi smo tako stalno klicali policijo in reševalce, da so prišli po ljudi, da ne bi kdo bognedaj zmrznil in umrl. Tako smo nekako ne po lastni želji spoznali kar precej dežurnih policajev (ki se jim je takrat reklo miličniki) in reševalcev in slednji so nam povedali, da smo ena redkih familij, ki sporoča take incidente in ki išče pomoč. Da drugi ljudje zamahnejo z roko, pogledajo vstran in si mislijo, prav mu je, pijancu..... Opozarjam, to je bil še čaz brezkrbnosti (70. leta prejšnjega stoletja). Desetletje kasneje (juga je kazala vse znake, da bo razpadla, socializem tudi, generalna vrednota je bila, kako preživeti v inflaciji) sem bila na faksu (in ko si študent, si ves čas v nekem movingu)in iz tistih časov se spominjam kar nekaj dogodkov, kako se je kdo zgrudil na avtobusni postaji, pa kako je koga kakšna epilepsija zvila pred Konzorcijem - in kako so se ljudje vedno umaknili v varno razdaljo in gledali stran, samo, da ne bi bilo treba pomagati in kako je bilo v osemdesetih letih divje težko koga prepričati, da naj vsaj pokliče reševalce (ker mobilcev še ni bilo), da se ni treba dotikati človeka, ki se zvija na tleh (ker to počnem že jaz), da naj samo, prosim, pokliče reševalce... Vsekakor sem ponosna na domačo vzgojo, ker so me naučili, da je treba človeku pomagati. Mislim, da se nam je to povrnilo. Pred 20 leti (ergo, tudi še nismo bili v kapitalizmu) je mojemu očetu na plaži postalo slabo. Slovenceljni, ki so bili na novaljski plaži, so iz distance gledali, kaj se dogaja, italijanski par pa je pretekel celo plažo, da smo mu pomagali. Pa Italijana nista bila nobena medicinca - bila sta uslužbenca v upravi. Oče je kasneje z operacijo odpravil svoje zdravstvene težave in je v izvrstni kondiciji. Pa kaj ljudje z nesrečo, kolikokrat pa kakšna mamica z vozičkom in otrokom obstane pred stopnicami, pa se nihče ne ponudi, da bi ji pomagal nesti voziček po stopnicah.... Ja, današnje družbene razmere so take, da se je enim fino izšlo, eni solidno živijo, eni živijo slabo. Ampak tudi takrat, ko smo živeli s precej manjšimi socialnimi razlikami, tudi takrat se moralni imperativ (da ne rečem kantovski kategorialni imperativ, ki pravi, da ravnaj vedno tako, da je lahko tvoje ravnanje obči zakon), da je treba ljudem pomagati, ni v tem okolju kaj posebej prijel. Osnove omike dobi človek doma, ali pa jih ne dobi. Ta dota - kakršna pač je, nekateri je pa tudi nimajo - v kombinaciji z družbenoekonomskimi pogoji, potem razvršča ljudi od omikanih in duhovitih ljudi preko vljudnih in plašnih ljudi vse do popolnoma neotesanih telebanov. Sama sem bila dolgo časa v dilemi, kako naj odreagiram v incidentih, ki spominjajo na janckin incident s kolesom: ali se naj dostojanstveno umaknem in si mislim, "teslo neostesano, te bo že kozmos na svoj način štrafnil", ali pa naj v takih primerih izrazim svoje nestrinjanje (kar je izredno težko, ker se ti dvigne adrenalin, glas tudi in zlasti ženske delujemo utegnemo delovati zelo kurje). Potem sem z leti ugotovila, da je to popolnoma napačna dilema. Treba je priti v tako stanje, da se ti incidenti sploh ne bi dogajali - namreč, če se počutimo močne in samozavestne, gremo s takim elanom po ulici, da se drugi umikajo! Je pa res, da človek ni vedno v formi in kolesar v dežju je precej ranljivo bitje. V vseh situacijah se pač ne zmaga. Nihče ni 100% zmagovalec. Bogpomagaj, jancka, si pač padla in kolo je skrivljeno. Kar je, je. Zakaj so medčloveški odnosi taki, da porivajo kolearje na tla, smo se tudi že razpisali in tega vprašanja si ti ni treba več zastavljati. Kar pa si velja zastaviti, je, ali so te v življenju že velikokrat "porinili dol s kolesa" in kaj si iz tega potegnila. Če te niso še nikoli, si pač še zelo mlada, kar je tudi svojevrsten luksus. Če se ti pa vzorec porinanja na tla ponavlja, se ti bo pa ponavljal toliko časa, dokler boš to dopuščala. Vendelina jr.

6. jun 2007 11:32

veverica je napisal/a:

http://en.wikipedia.org/wiki/Falling_Down Jernej, tale film si imel najbrž v mislih... veverica

Točno tega! Tokolikrat se nanj spomnem, ko me prime da bi pred 10 rdečo lučjo (isto da ne bo pomote) šel iz avta... Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

6. jun 2007 11:37

Jancka, sočustvujem s teboj in v em da si jezna, ampak a ti se ne zdi, da šoferji nimajo nič pri tem, ko te pošprica. Poglej naše ceste - "sama jama". Postavi se v vlogo šoferja... ja, pa saj ne vidiš vse tiste luknje po cesti.

Kolikokrat sem bila zalita, sedaj se pa izogibam roba ceste kot "hudič križa".

Tukaj na moji avtobusni postaji mestnega prometa se vsakodnevno dogaja nekaj s kolesarji. Ne vem, kako so to naši "pametnjakoviči" postavili kolesarsko stezo tik za avtobusno postajo. Marsikateri kolesar pa s tako brzino pridrvi mimo, pa še strašansko se jezi, če mu je kdo na poti. Po moje bi treba postaviti kakšen znak, da je pač tu avtobusna postaja in da se vozi temu primerno.

Lansko jesen, ko sem šla iz službe (se pravi okrog 16,00 ure popoldan) na križišču Slovenske in Šubičeve, je en fant urno in veselo z brzino vozil kar po prehodu za pešce in podrl žensko (pa še mlajša je bila), dobila je take praske in odrgnine po nogah, da je bilo kar groza.

Ne vem, kaj bi si človek mislil in rekel, res narobe svet.

 

Pozdravček!