Nasilje med mladoletniki

13. maj 2007 12:39

Žalostno je, da sploh moramo razpravljati o teh temah, ampak ne morem si kaj, da ne pristavim še svojega lončka. Že res, da so se pretepači po šolah našli že od nekdaj, že ko so hodili v šole naši stari starši, pa pred 30 leti, ko je v šolo hodila naša generacija, pa zdaj so tudi. Opažam pa, da zdaj med otroki ni nečesa, česar je bilo v naših časih na pretek: namreč solidarnosti. Pri mojem nečaku so v šoli tudi imeli problematičnega sošolca, ki je teroriziral druge in to do te mere, da so morali enkrat eno od njegovih žrtev odpeljati na urgenco zaradi notranjih krvavitev (in to v osnovni šoli!!!!). Stvar je že sama po sebi zastrašujoča. Še hujše se mi zdi pa dejstvo, da se je to vse dogajalo pred očmi sošolcev, od katerih ni nobeden niti mignil. Dejansko bi stali kot ovce in čakali, da jih smrkavec enega za drugim premlati do nezavesti, ne da bi skupaj stopili v bran sošolcu. A to je pa v redu? V "naših " časih so fantje s skupnimi močmi marsikaterega pretepača naučili kozjih molitvic in je vladal mir, zdaj se pa vsak briga samo še zase, saj še zvezkov nočejo posoditi za prepisat nekomu, ki je za par dni zbolel. Vem, da so v veliki večini problematični otroci problematičnih staršev. Otroci, ki jo doma vsak dan skupijo, se preprosto ne znajo uveljaviti na drug način, ampak dokler ne nosijo nobenih posledic, nimajo niti razloga, da bi mislili, da ta način ni pravi. Otroci si pač privoščijo, kar si lahko, in s tem bodo nadaljevali, dokler ne bodo sprevideli, da tako ne gre naprej. Hudo je in če bi bilo to enostavno rešiti, najbrž takih problemov sploh več ne bi bilo. Vsekakor pa je daleč najslabši način molčati in nič narediti. Lep pozdrav Sonja

13. maj 2007 13:31

nana1 - seveda si ravnala prav - jaz bi še bolj agresivno in odločno, ker sem pač bolj take sorte, da mi pade mrak na oči, ko gre za moje otroke. Že od malega sem jima - hčerama, zabičevala, da mi povedo, če jih kdorkoli kakorkoli maltretira. Tega si pri svojih otrocih ne dovolim in pika!! Se lahko pridem zmenit tudi "na roke", če je treba. Ampak tvoj primer je pa živa groza - zlomljen nos - pa saj to ne more biti res. Na tvojem mestu bi poleg tega kar si naredila, obvezno najela odvetnika in padla bi taka tožba, da bi moj otrok imel plačano ne le srednjo šolo ampak tudi faks in tja do doktorske dizertacije. Ne pozabi, da ima šola urejeno zavarovanje - in v tvojem primeru ti res ni treba biti sentimentalen pri zahtevah. Pa tudi novinarji bi zvedeli za to. Saj so ubogi otroci, ki imajo doma težave, ampak, sorry, svojih kompleksov ali karkoli že, ne bo nihče sproščal na mojem otroku. Težavnega, nasilnega in še kaj, otroka je treba dati v ustanove, kjer se ukvarjajo s takšnimi ljudmi - res ne vidim prav nobenega razloga zakaj bi zaradi enega morali trpeti vsi. Ga ni! Mi pa ni jasno zakaj se ostali starši ne "pobunite" v šoli - zahteva se izredni roditeljski sestanek in se učitelju in ravnatelju pove, da ali bo nasilen otrok odstranjen iz šole ali pa se ga bo odstranilo. Pa še nekaj, kar bo pravgotovo naletelo na ogorčenje - nekaterih se ne da vzgojiti z lepo besedo - ne da. Ja, tudi pomirjevala se jim že daje, ker je pač nekaj v njih, da so hiperaktivni, celo zlobni. Kot je nekdo rekel " punco je posilil, a sedaj se boste pa pogovarjali z njim in poizkušali ugotoviti kakšne težave ima, da je naredil nekaj takega" Treba bi ga bilo krepko premikastit, ker na žalost nekateri razumejo le krepko okoli ušes, no, potem pa lahko res še kakšno rečemo. Sem enkrat primazala eno krepko nekomu - "pred sto leti", pa me še danes pozdravi na ulici - pa če je na drugi strani. Ker, verjemite, da prekleto dobro vedo, da je tisto kar počno narobe. Včasih nasilje rodi nasilje - včasih pa tudi spoštovanje. Seveda ne gre posploševati ali pretiravati. Za take primere so druge institucije. Ampak, če bi se res vse dalo urediti z lepo besedo, potem ne bi bilo nasilnežev, roparjev, posiljevalcev, morilcev, izsiljevalcev - nekdo bi jim lepo porazložil, da je to kar počno grdo in da se tega ne sme - ampak, glej ga zlomka, zadeva ne "špila" tako, a ne?! Veliko se da prebrati, da si otroci pravzaprav želijo mejo, zato jim jo je treba postaviti pravi čas. Pa nikar mislit, da sem kakšna zadirčna mama - pravzaprav sem izredno liberalna, a če se greš takšno vzgojo je potrebno še bolj vedet kaj se sme in kaj ne in to spoštovati. Kljub vsemu lepo nedeljo in še moj osebni namig - če ima tvoj fant dobre ocene, ga jaz na tvojem mestu letos ne bi več poslala v šolo. No, razen ,če si želi na končni izlet, valeto... lp, vanjatajnsek

13. maj 2007 15:43

Veliko se da prebrati, da si otroci pravzaprav želijo mejo, zato jim jo je treba postaviti pravi čas.

Točno to, vanjatajnsek. Zato sem tudi rekla, da so krivi starši. In če so ti pogrnili na tem izpitu, pa si oči zatiskajo še na šoli in v okolju, kjer se ti otroci skupaj gibljejo, smo hitro pri razbitih nosovih, ustrahovanju in vsem tistem, kar je omenjala katka lopatka. Poleg tega, da se "privije"  otrok, je treba krepko "priviti" tudi starše, ker brez njihovega "blagoslova" si otroci ne bi privoščili, da se znašajo nad drugimi. AMpak, kot sem že napisala, redki učitelji imajo danes tolikšno avtoriteto, rekla bi celo poguma,  kot tista, za katero sem napisala, da se je postavila po robu arogantnemu dedku, ki je hotel ščititi razposajenega vnuka.

 

Vsako zlo je treba zatreti v kali, in na način, ki ga nasilniki edinega razumejo. Kateri je to, pa morajo ugotoviti tisti, ki imajo s takimi opravka. Brez usmiljenja. Mamamia 

 

 

 

mamamia

13. maj 2007 15:47

Pojdi do konca... Jaz ko grem zdaj v Lj na srednjo šolo ne grem ven brez spreja (lahko tudi boksre,če je sila)...tam so še hujši (če se bosanci sredi popolneta streljajo na glavni avtobusni postaji). Tvojemu sinu pa želim čimprejšne okrevanje... Roncolino

13. maj 2007 16:52

Bolj malo nam pomaga, če modrujem o tem, kdo je za kakšno situacijo kriv. Pred časom sem ob prvem snegu srečala pred eno osnovnih šol skupino otrok, ki so ob precej prometni cesti očitno čakali na avtobus. Bili so stari okrog 12 let. Že od daleč sem videla, da deklica, suha in za glavo večja od ostalih, s škornjem brca manjšega sošolca v nogo. Deček se sploh ni  branil, ostali otroci pa so molče gledali. Ko sem prišla do skupine, sem od smrklje zahtevala, da takoj preneha z nasiljem do fanta. Ni nehala. Da je fant kepal drugo, manjšo deklico, je še rekla.  Otroci so stali kot vkopani, nihče ni ničesar rekel. Še enkrat sem ostro zahtevala, da ne dovolim, da kdorkoli kogarkoli pretepa. Ko sem šla naprej, je že omenjena smrklja pričela z žalitvami na moj račun. Vrnila sem se, stopila pred njo in ji povedala, da naj si ne drzne ziniti niti besede več. Da na tej šoli ne učim, poznam pa vse učitelje in bom dosegla, da jo bodo kaznovali.

V resnici ne poznam nobenega, sem pa izkoristila dejstvo, da otroci velikokrat mislijo, da sem učiteljica. Kasneje sem razmišljala, kolikokrat otrokom v šoli povejo, kje je njihova meja. Ali v šoli kaznujejo nasilje in kmalu po tem prebrala, da so v neki srednji šoli RAVNATEJ in ostali opustili prijavo POSILSTVA na stranišču šole. Po logiki razmišljanja ravnatelj nima doma primerne vzgoje. Ne, preprosto gre za dejstvo, da je v naši družbi prevelika toleranca do nasilja; otroke starši nekaznovano fizično kaznujejo, nasilja v družini je ogromno in le redko pride do sodnega epiloga, nasilje je na TV, nasilje je pri računalniških igrah, socilanih stikov pa vse manj. Problem je tudi v tem, da lahko proti enemu nasilnežu nastopi skupina drugih otrok, ki pa se običajno ne želijo vmešavati, ker jih problem drugih ne briga. Brezčutnost, ki so ga otroci deležni doma in najbrž tudi v storilnostno naravnani šoli, se kaže tudi v osameljnosti žrtev.

 

Vendar konec z modrovanjem. Svetujem naslednje:

Vse dogodke v zvezi z nasiljem popisujte v posebni beležki. Datume, kdaj se je kaj zgodilo, kdaj ste koga opozorili. In kopije dopisov. Predvsem pišite.

Vse poškodbe popisati pri zdravniku, saj ni treba povedati točno, kdo je storilec. Fotografirajte vse poškodbe.

Osebno se zglasite pri ravnatelju razredničarki, šolskemu svetovalcu in zahtevajte, da napravijo red in skrbijo za varnost vašega otroka.

Če je storilec znan, se pisno obrnite na njegove starše in izrecno napišite, da boste zahtevali njihovo kazensko in odškodninsko odgovornost.

Vsako tako dejanje prijavite na policiji. Predlagam, da napišete pisno prijavo, kopiji pa pošljete na pristojno tožilstvo in Center za socilano delo. Znano mi je, da policija vseh prijav ne preišče, tri mesece po dogodku pa je prepozno za karkoli.

 

Če šola ne ukrepa, se obrnite na šolsko ministrstvo,v tem trenutku pa je tudi čas za prijavo na Ministrstvo za šolstvo. Prav tako je koristno,da pride zadeva v medije, vendar dobro pripravljena. Pomembno je, da ne izpostavljate svojih otrok kot medijske zvezde.

 

O odškodninah pa nehajte razmišljati. Šola je objektivno odgovorna za varnost otrok samo takrat, ko imajo uro, odmor, na poti iz šole, ko ni zahtevan nadzor učiteljev, pa šola nima ogovornosti.

 

O odškodninski odgovornisti staršev za škodo mladoletnih otrok pa je treba povedati, da starši odgovarjajo samo za škodo, ki je nastala zaradi ravnanja staršev. Zelo težko bo najbrž dokazati, da je nasilje in poškodbe neposredna posledica ravnanja staršev.

Na odškodnine praktično lahko pozabite, edina odškodnina v omenjenem primeru je iz šolskega nezgodnega zavarovanja.

 

Pri vseh postopkih bodite konkretni, ne žalite in ne grozite, predvsem pa bodite vztrajni in potrpežljivi.

 

Najpomembneje je,da se zavzamete za svojega otroka, da se bo počutil varno. 

Na odvetnika se obrnite le po tehtnem premisleku, sicer pa OSEBNO pritisnite na šolsko vodstvo, da ukrepa. Vedno vam naj povejo, kaj so naredili in se ne pustite odpraviti kar na vratih. 

 

 

 

 

Frina

13. maj 2007 19:38

In vse to je samo zaradi nevzgojenih staršev (jih je vedno več), ki o vzgoji otrok vedo tako veliko, kot je črnega za nohtom. Kot bodočo profesorico me je strah delati z današnjo dobesedno ponorelo mladino. Dejansko posameznik, naj je to učitelj ali drug pedagoški delavec, nima več pravic ukrotiti otroka. Današnji problematični otroci in še bolj njihovi starši vidijo samo pravice, na dolžnosti pa se je pozabilo. Na žalost celoten sistem šolstva drastično nazaduje. In pričakovati, da bo otrok vzgajan v šoli, ker doma ni več časa za to, je neumno. Še bolj mizerno pa je obnašanje staršev, ki ščitijo otroka, čeprav je ta obtožen omenjenih stvari. Delno se strinjam s Frino. Potrebno je pritisniti na vodstvo šole. Ampak zame osebno je to premalo. V najboljšem primeru bi moral pretepač leteti iz šole, da o drugih sankcijah ne govorim. Tako obnašanje ni sprejemljivo, sploh pa ne v osnovni šoli!!! Če pa ne gre po lepši poti, pa obstaja še vedno dobra stara: zob za zob, saj današnjemu človeku trpljenje drugega ne pride do živega na drugačen način, kot da sam doživi isto. Lp Jerča

13. maj 2007 19:47

Ko berem vse to in časopise, si mislim, kakšno srečo sem imela, da so na naši osnovni šoli(kje je že to) imeli učitelji avtoriteto, ravnateljica pa še večjo. Ona je bila vsega spoštovanja vredna gospa, tudi največji frajerji in huligani(drugega izraza žal ne najdem) so jo spoštovali. In pri nas je bila izključitev iz šole po hitrem postopku, takih ukrepov takrat nisem razumela, zdaj pa sem hvaležna, da so mi omogočili normalno šolanje. Frina, da ukrepaš, palce gor! juicy

13. maj 2007 20:27

Rada bi se vam zahvalila za vaše nasvete, predvsem pa za vse dobre želje za mojega sina (je tudi član kul). Jutri je sklican rod. sestanek pa bom videla kaj bo. Popustila sigurno ne bom. Vam bom jutri javila, kaj bom lahko urdila s šolskimi službami. Še enkrat vsem hvala. nana1

17. maj 2007 19:16

nana1, kako je šlo? Jerča

17. maj 2007 20:24

Kako je šlo? Pogovor na pogovor s pogovorom. Vsi bi se samo pogovarjali. Ravnatelj pravi, da šola ne prevzema odgovornosti in da so storili vse kar so mogli. Mama hoče, da se naš opraviči in da bosta potem čez čas sigurno prijatelja. Malo morgen. Ne vem, ampak jaz bi jih najraje spravila skupaj in jih tepla do onemoglosti. Ne vem, ne vem. Imam že številko enega odvetnika, pa še malo čakam, da se pomirim potem pa po kak nasvet. To je tako težko, nobenemu ne privoščim. Vsi si samo zatiskajo oči. Za znoret. Dokler se to dogaja drugim, se mene to ne tiče.Kar nekaj. Komaj čakam, da se mi odpre kaj naj storim.Hvala za skrb in še vedno prosim za dober nasvet. nana1